Pet minut do avtobusa. Šest minut, preden pride prijatelj. Deset minut v čakalnici. Krompir je v pečici, do konca programa na pralnem stroju pa je še sedem minut. To niso trenutki, ki bi jih običajno zapisali v koledar pod »prosti čas«. Pa vendar se jih skozi dan nabere presenetljivo veliko.

Nekoč smo jih preprosto preživeli. Pogledali smo skozi okno, prebrali reklamni letak, trikrat preverili, ali avtobus že prihaja, ali pa smo samo sedeli. Danes roka skoraj sama poišče telefon. Pogledamo eno sporočilo, nato vreme, potem še nekaj na Instagramu in nenadoma gledamo posnetek nekoga, ki na Japonskem pripravlja omleto v velikosti kovanca. Kako smo prišli tja, ni več povsem jasno.

Da telefon spremlja skoraj vsak del našega dneva, ni samo občutek. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2025 internet večkrat na dan uporabljalo 86 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let, vsak dan ali skoraj vsak dan pa 88 %. Internet je v prvem četrtletju uporabljalo že 92 % ljudi v tej starostni skupini. Telefon nam torej ni dal več prostega časa. Je pa zelo učinkovito poskrbel, da skoraj nobena njegova minuta ne ostane prazna.

Kdaj smo se nazadnje zares dolgočasili?

Dolgočasje danes skoraj zveni kot nekaj iz otroštva. Dolga vožnja na morje brez tablice. Čakanje pri zdravniku z revijami, starimi dve leti. Nedelja popoldne, ko na televiziji ni bilo nič zanimivega in tudi to je bilo nekako treba preživeti.

Ni treba trditi, da je bilo zato življenje boljše. Čakanje je bilo tudi takrat samo čakanje. Toda bilo je nekaj povsem običajnega, da nekaj minut nismo počeli ničesar. Ko imamo nekaj prostih minut, je izbira skoraj neskončna. Nekdo preveri novice, drugi odpre družbena omrežja, tretji reši kratko uganko ali odigra hitro spletno igro. Če nas bolj vleče k igram, so le nekaj dotikov stran tudi casino igre, ki jih lahko preizkusite brez registracije. Pravzaprav sploh ni tako pomembno, kaj izberemo. Bistveno je, da lahko skoraj vsako prazno minuto zapolnimo takoj.

Raziskovalci z univerze Aalto so že pred leti opisali vedenje, ki so ga poimenovali checking habit: kratko in ponavljajoče preverjanje vsebine na telefonu. Ne gre nujno za zavestno odločitev, da bomo naslednjih dvajset minut preživeli na spletu. Pogosto samo pogledamo, ali je kaj novega. Raziskava pa je pokazala tudi nekaj zelo znanega vsakomur, ki ima pametni telefon: takšen hiter pregled se lahko spremeni v nadaljnjo uporabo naprave. Skratka, »samo nekaj bom preveril« je očitno dovolj univerzalna izkušnja, da ima svoje mesto tudi v znanstveni literaturi.

Veliko dneva sestavljajo prav kratki vmesni trenutki

Morda se pet minut ne zdi veliko. Toda naš dan ni sestavljen samo iz velikih blokov dela in prostega časa. Po podatkih SURS je prebivalec Slovenije leta 2025 opravil povprečno 2,3 poti na dan in na njih preživel približno 55 minut. Povprečna posamezna pot je trajala 24 minut, kar 41 % vseh poti pa deset minut ali manj.

Seveda to ne pomeni, da Slovenci vsak dan skoraj eno uro sedimo na avtobusu in gledamo v telefone. Več kot dve tretjini poti je bilo opravljenih z avtomobilom, javni prevoz pa je predstavljal 4,5 % poti.

Toda podatki lepo pokažejo nekaj drugega: v običajnem dnevu je ogromno prehodov. Pot do trgovine. Čakanje pred sestankom. Vožnja z vlakom. Prihod deset minut prezgodaj. Čas med dvema opravkoma. In ravno ti majhni koščki časa so se s telefonom najbolj spremenili.

Ali smo zato izgubili sposobnost čakanja?

Tu se zlahka zapletemo v moraliziranje. Mobilni telefoni so slabi. Družbena omrežja so slaba. Nekoč smo se več pogovarjali. Otroci ne vedo več, kako gledati skozi okno.

Resničnost je nekoliko manj preprosta. Če zaradi naših telefonov v vlaku deset minut preberemo knjigo, poklepetamo s prijateljem ali se učimo jezika, je težko reči, da je to izgubljen čas. Enako velja za glasbo, igre, novice ali film. Za mnoge ljudi je prav telefon tisto, kar sicer dolgočasno čakanje spremeni v nekaj prijetnega.

Zanimivejše vprašanje je, ali se sploh še odločamo za uporabo telefonov. Če ga vzamemo v roke vsakič, ko nastane desetsekundna tišina, verjetno ne iščemo vedno določene vsebine. Preprosto smo se navadili na dejstvo, da je naslednji dražljaj le en dotik stran. In v tem pogledu je telefon skoraj nepremagljiv.

Morda je novo razkošje ravno praznih pet minut

Ko imamo danes na voljo pet minut časa, imamo na voljo več zabave, informacij in stikov z drugimi ljudmi, kot jih je imela katera koli generacija pred nami. To je povsem neverjetno.

Hkrati pa je zaradi tega postalo nenavadno nekaj, kar je bilo nekoč povsem običajno: sedeti pet minut in ne početi popolnoma ničesar. Ne zato, ker bi bilo gledanje skozi okno kako posebej koristno. Verjetno med dvema avtobusnima postajališčema ne bomo kar naenkrat rešili vseh življenjskih dilem.

A ni nujno, da je vsaka minuta koristna. Prav tako ni nujno, da je vsaka minuta zabavna. Včasih je pet prostih minut preprosto le pet prostih minut. Vprašanje je le, ali se tega zavemo, še preden avtomatično odklenemo telefon.