Po podatkih ankete v skupnosti Nosečka, ki jo je rešilo več kot 1100 mam, večina, okoli 70 odstotkov anketiranih, nima pomislekov glede cepljenja. To sovpada tudi s precepljenostjo otrok z obveznimi cepivi pri nas, ki pa se zlasti v nekaterih regijah znižuje.
Tisti, ki imajo pomisleke, večinoma (v 65 odstotkih) navajajo strah pred stranskimi učinki, ostali so zaskrbljeni zaradi invazivnega posega v telo pri cepljenju in nizke starosti dojenčka ob cepljenju, pravi avtorica ankete in ustanoviteljica Facebook skupine in skupnosti Nosečka Danaja Oblak. Kot navaja, je bilo veliko tudi dodatnih komentarjev o morebitni neučinkovitosti cepiv in o vnašanju strupov v telo. Nekatere mame ne cepijo drugega otroka, ker so imele ob cepljenju prvorojenca slabe izkušnje.
“Kot mati dveh otrok popolnoma razumem vse dileme in strahove mam. Tudi sama sem bila večkrat postavljena pred te odločitve. Moj največji strah so bile seveda hujše oblike stranskih učinkov in da bom jaz odločila o tem, ali bodo mojemu otroku vbrizgali cepivo, ki bo morda ravno njemu škodovalo,” je za STA povedala Oblakova, ki je sicer svoja otroka dala cepiti in je zagovornica obveznega cepljenja.
“Živimo namreč v državi in delu sveta, kjer je precepljenost pomembna in s tem smo (skoraj) izkoreninili veliko bolezni. To je sploh pomembno za otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni. Kar se tiče dodatnih cepljenj pa starši sami presodijo, ali jih potrebujejo. Recimo za tiste, ki so veliko v naravi, je po mojem mnenju smiselno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ker je bolezen res lahko zelo huda,” pravi.
Po izsledkih ankete se starši po informacije oz. nasvete glede cepljenja še vedno največkrat obračajo na izbrane pediatre, saj jim zaupajo. “Mislim, da pediater pove toliko, da so starši pomirjeni. Vidim pa, da bi mame rade vedele več o cepivih. Velikokrat berem komentarje na forumu in tudi naša anketa je pokazala, da so sestavine ‘skrite’ in jih nihče ne pozna,” pravi.
Oblakova pravi, da se več kot polovica staršev na lov za informacije poda tudi na splet, kjer iščejo strokovne članke o cepljenju. “Na žalost najhitreje pridejo do takih strani, kjer so izpostavljeni ravno hujši primeri stranskih učinkov cepljenja,” pravi.
Stroka bi morala zagotoviti več spletnih virov informacij in sodelovati s skupnostmi, razbijati mite o cepivih ter na splošno več vložiti v informiranje preko spleta, meni sogovornica. “Po petletnem vodenju skupnosti nosečnic in mam lahko rečem, da mame strokovne informacije na tem področju zelo potrebujejo in smiselno bi bilo več časa usmeriti v informiranje tam, kjer mame smo – v spletnih skupnostih, na forumih in na družbenih medijih,” je dejala. Po njenih besedah so mame na forumih kar nehale spraševati o stališčih glede cepljenja, saj te razprave vedno eskalirajo v močne spore, ali sploh cepiti ali ne, čeprav je posameznica v resnici iskala le kakšno dodatno informacijo.
Tako bi Oblakova mamam svetovala, naj pred in ob cepljenju otroka izbranemu pediatru zastavijo vsa vprašanja, ki se jim postavljajo. “Zaupajo naj mu vse strahove, s katerimi se soočajo. Pri iskanju informacij po spletu pa naj bodo zelo previdne, kajti na spletu in v medijih so najbolj odmevni in brani prav najhujši primeri reakcij na cepiva. Naj poiščejo verodostojne statistike pri pediatrih ali drugih strokovnih virih, kot je na primer Nacionalni inštitut za javno zdravje,” pravi.
Kakšne so dileme in vprašanja, s katerimi se starši srečujejo pred cepljenjem otroka, ter na koga naj se pri takšnih dilemah obrnejo, bodo osrednja vprašanja okrogle mize, ki jo v petek, 21. aprila, organizira STA. Sogovorniki bodo odgovarjali tudi na vprašanje, kje so vzroki za upad precepljenosti in kakšne so morebitne posledice tega na javno zdravje.
Poleg Oblakove bodo na okrogli mizi sodelovali generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, pediatrinja Helena Mole, predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza ter infektolog in pediater na kliniki za vročinska stanja in nalezljive bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Pokorn.
