V močnem dežju na Veliki nagradi Nemčije 1976 je bil po hudi nesreči ujet v goreč dirkalnik. Kljub zelo pesimističnim napovedim zdravnikov je bil pripravljen za dirkanje že šest tednov pozneje, kot posledice nesreče pa je imel od takrat brazgotine po obrazu.

Na zadnji dirki iste sezone pa je v podobno slabem vremenu na Veliki nagradi Japonske v drugem krogu zapeljal v boks in tako končal dirko, na kateri bi imel vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. Tako je ne samo prepustil naslov Jamesu Huntu, ampak so se tudi skrhali njegovi odnosi z Enzom Ferrarijem, vodjo in ustanoviteljem moštva Ferrari, za katerega je dirkal.

Po njegovem rivalstvu s Huntom v tej sezoni je bil posnet film Dirka življenja iz leta 2013.

Življenje junaka formule 1 je na svetlo dal avtor, ki je spremljal Avstrijca, ki je osvojil tri naslove svetovnega prvaka v formuli 1 (1975, 1977, 1984), več kot 40 let.

Izvirno je poglobljeni portret, s podnaslovom Ni lahko biti popoln, napisan v angleščini, za avstrijske ljubitelje in oboževalce Laude pa je preveden v nemščino, je objavila avstrijska tiskovna agencija APA.

Vsebina knjige sega od “Norosti zgodnjih dni” do “Zadnjega kroga” in “Zbogom”. Vmes so komentarji številnih tekmovalcev, pa tudi njegovih rojakov Gerharda Bergerja in Tota Wolffa, pa tudi poglavje o sinovih Lukasu in Mathiasu. Lukas v knjigi podrobno pripoveduje o svojem odnosu z očetom.

Avtor Hamilton se je udeležil več kot 500 dirk za veliko nagrado in bil udeležen tudi v nesreči Laude na Nürburgringu leta 1976.

Lukas Lauda je bil v bolnišnici skupaj z očetom zadnjih devet mesecev. V nekem trenutku je spoznal, da je zelo malo verjetno, da se bo njegov oče zaradi zapletov in starosti spet pobral, je povedal Lauda mlajši.

Wolff je opisal moški večer poleti pred naslednjim povratnim letom z Ibize na Dunaj, med katerim se je Lauda že zelo slabo počutil. “Zdelo se je, da sumi, kaj se mu bo zgodilo,” je dejal šef ekipe Mercedes.