Sindrom tuje roke
Nenavaden sindrom je poznan tudi pod imenom Dr. Strangelove. V istoimenskem Kubrickovem filmu namreč Peter Sellers igra častnika, čigar desna roka je nekaj časa paralizirana, nekaj časa pa se obnaša povsem samovoljno. Filmska domišljija se je seveda kmalu znašla v zdravstvenh kartonih ljudi, ki so trdili, da jim ena roka povsem sama od sebe počne nasprotne stvari kot druga. Če si je pacient, na primer, z eno roko zapenjal gumbe na srajci, jih je neposlušna roka takoj začenjala odpenjati. V ekstremnih primerih naj bi samovoljni ud lastnika začel ščipati ali udarjati, v vsaj enem primeru pa ga je poskušal celo zadaviti.
Stendhalov sindrom
Zelo redek fenomen je svoje ime dobil njegovi najslavnejši žrtvi, francoskemu pisatelju Stendahlu, ki ni preveč dobro prenašal impozantnih umetniških del. Neverjetno diagnozo je prva postavila dr. Graziella Magherini, ki je opisala več kot sto primerov bolnikov, ki pred umetniškim delom doživljajo slabost, pospešen srčni utrip in bolečine v trebuhu. Nepojasnljivi napadi naj bi bili najpogostejši pred Michelangelovim kipom Davida in Caravaggiovo sliko Bakhusa.
Alica v čudežni deželi
Stanje, ki ga znanstveniki imenujejo mikropsija, se poigrava s percepcijo bolnikov, ki vse okoli sebe vidijo veliko manjše, kot pa v resnici je. Njihovi partnerji tako kar naenkrat postanejo pritlikavi palčki, psi podobni mišim, miši pa mravljam … Domnevamo, da so predvsem moški bolniki ob pogledu v svoje spodnjice potočili kakšno mikroskopsko solzo.
Jeruzalemski sindrom
Vsako leto je približno sto turistov po obisku Jeruzalema prepričanih, da so božji poslanci na tem svetu. Ljudem začnejo javno pridigati in jih preklinjati, naj se pokorijo za svoje grehe. Zanimivo je predvsem to, da so to ljudje različnih veroizpovedi, celo ateisti. Obsedeno stanje lahko traja nekaj mesecev ali celo let, ponavadi pa se konča, ko razsvetljeni turisti zapustijo sveto mesto.
Električni ljudje
Prvič so bili primeri naelektrenih ljudi opisani že leta 1786, v novejšem času pa jim je največ pozornosti posvetila Hilary Evans, znana raziskovalka paranormalnega. V svoji knjigi je opisala več kot sto primerov ljudi, ki imajo v svojih telesih toliko električnega naboja, da se v njihovi bližini lahko celo ugaša javna razsvetljava. Najslavnejša pacientka je morda 14-letna Angelique Cottin, zaradi katere so daleč naokoli podivjale kompasove igle. V bližini električnih ljudi se torej lahko hitro izgubiš, ob tem ti pa še ugasnejo luč.
Sindrom tujega naglasa
Do sedaj je bilo zabeležnih približno 50 primerov ljudi, ki so po možganski kapi ali poškodbi glave začeli nekontrolirano govoriti v drugem narečju ali z neobičajnim naglasom. Tiffany Roberts s Floride je po možganskem udaru začela govoriti z angleškim naglasom, pa čeprav ni nikoli bila v Veliki Britaniji. Najslavnejši primer pa je morda neka Norvežanka, ki jo je leta 1941 med zračnim napadom zadel šrapnel, po tem pa je začela govoriti z močnim nemškim naglasom.
