Projekcije, ki jih v organizaciji redno izvajajo, kažejo, da bi naj bilo v aktualnem letu 2015 že 2,3 milijarde debelih in 400 milijonov predebelih. Leta 2011 so v OZN razglasili celo, da neprenosljive bolezni (srčne bolezni, sladkorna, rak) mnogo bolj ogrožajo prebivalstvo kot nalezljive bolezni.

Samo v obdobju od leta 1960 do danes smo se moški in ženske v povprečju »otežili« za 18 kg! Strokovnjake skrbi, da smo se v obdobju neizmernega razvoja, v tem ‘razvojnem skoku’ najbolj razširili v trebuh. Abdominalna in visceralna debelost, kar potrjujejo različne zdravstvene študije, sta krivi za veliko različnih obolenj za rakom, najbolj pa za rakom na debelem črevesju pri moških in rakom dojk ter maternice pri ženskah.

Ljudje NE umirajo zaradi debelosti kot take!

Dragi moji, treba pa se je zavedati neizbežnega dejstva! Ljudje NE umirajo zaradi debelosti kot take! Umirajo zaradi tega, kar se zgodi v notranjosti njihovih teles kot posledica debelosti. Noben patolog ne zabeleži v obdukcijskem zapisniku »debelost«, ampak »odpoved srca«, »kap«, »diabetes«, »jetrna ciroza« …

Visceralna maščoba je telesna maščoba, ki je »shranjena« v trebušno votlino, zato je shranjena okoli številnih pomembnih notranjih organov, kot so jetra, trebušna slinavka in črevesje. Visceralna maščoba sestoji iz približno 20 % celotne telesne maščobe, kar znese približno 4 do 6 % celotne telesne teže. Se vam zdi ta odstotek zanemarljiv? Pomislite znova! Ta maščoba namreč pomembno odloča o vašem (ne)zdravju. Shranjevanje večje količine trebušne maščobe je povezano s povečanim tveganjem za številne zdravstvene težave, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2.
Kako lahko ugotovim, če imam preveč trebušne maščobe? Kako torej  vemo, če naše telo kljub zavidljivim telesnim meram trpi zaradi  nakopičene  notranje maščobe?

Ne tehtajte se!

Preverite raje odstotek maščob v telesu! Tehtnica in posledično izmerjen BMI (oz. ITM) je kontradiktoren, da ne rečem celo problematičen. BMI namreč ne razlikuje med težo kosti, mišične mase, podkožne maščobe in visceralne maščobe. Priporočam merjenje telesne sestave na medicinsko-diagnostični napravi InBody. Z uporabo šestih frekvenc in delitvijo telesa na 5 valjev ponuja popoln prikaz telesne sestave, kar pomeni, da izmeri znotraj- in zunajcelično tekočino, beljakovine, minerale, telesno maščobo, visceralno maščobo oz. zamaščenost notranjih organov, nemastno tkivo, skeletno mišičje, težo. Gre za informacije, ki so za vsakega (oz. bi morale biti za vsakega) osebnega trenerja pri delu s svojimi strankami nujne, saj so ključne za optimalen napredek. Na osnovi analize rezultatov lahko svojim strankam res natančno svetujem, kaj in kako naprej, saj dejansko dobim skoraj popoln vpogled v njihovo telo.

Pri BMI-ju in visceralni zamaščenosti gre za kompleksen problem, kar potrjuje dejstvo, da imajo tudi suhe ženske visceralno maščobo.

Nek angleški strokovnjak je šel v svoji študiji celo tako daleč, da je BMI preimenoval – Brezvezni Maščobni Indeks. Ker ljudi zapelje. Da, zapelje jih, da »zaspijo« na le navzven »varnih rezultatih«. A verjemite, da so ti »varni rezultati« mnogokrat lažni. Ta isti zdravnik je dejansko izumil nov izraz – TOFI (thin outside, fat inside), kar pomeni, da so lahko ljudje, ki se s svojim BMI sicer uvrščajo med »normalno težke« (indeks telesne teže med 20 in 25), dejansko predebeli oz. imajo povišano stopnjo t. i. notranje maščobe. Se kar pridružujem temu strokovnjaku v ugibanju, da bi najbrž bilo treba kar na novo spisati definicijo debelosti.

Raziskave potrjujejo, da se s starostjo delež maščobe na telesno maso povečuje – pogosteje pri ženskah kot pri moških. Žal pa marsikdo to enostavno sprejme kot neizogibno dejstvo staranja. Ni tako! Dejstvo je, da z rastjo naših trebuhov rastejo tudi zdravstvene težave!

Torej, kaj lahko storimo?

Izhodišče je pravzaprav zelo preprosto: imeti telesno težo pod nadzorom oz. shujšati. Vendar se nam lahko zgodi nesreča v tej sreči izgube kilogramov v – izgubljamo kilograme na račun podkožne maščobe in mišic in ne visceralne maščobe. Rešitev?

Dejstvo, ki ga potrjujejo na ves glas vsi strokovnjaki je – sprememba načina življenja. To ne pomeni »biti na dieti«! Sam ne verjamem v diete! Verjamem v uravnoteženo prehrano, v skrbno in premišljeno sestavljena živila v obroku – verjamem v harmonijo. V sinergijo uravnotežene prehrane in telesne vadbe, ki sta ključ tudi do življenjske energije. To je ključ do uspeha. Nedavno sem ujel pogovor dveh deklet na fitnesu. In na odziv prve, ki je ponosno zaupala, da skuša jesti bolj zdravo, se je druga takoj obregnila: »A si na dieti?«

Da, takšna je miselnost večine še zmeraj.

Namesto da se predamo in prilagodimo »novim« standardom, ki nas nepreklicno pehajo in obsojajo na umiranje po obrokih, na počasno mučenje in izgubljanje življenjskih funkcij in vitalnosti, je mogoče pametneje, da se vrnemo v obdobje naših prednikov: saj vse manj pešačimo, smo odvisniki od avtomobilov, jemo hrano vprašljive kakovosti (ameriški način prehranjevanja se je zaredil v vse pore in prevzel vodilno vlogo globalnega načina prehranjevanja), stres pa je postal naš vsakdanjik … Raziskave so pokazale, da je stres največji razlog za nabiranje maščob okoli trebuha.

Posledice visceralne debelosti na zdravje

Visceralna debelost je glavni krivec za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 zaradi nastanka odpornosti na hormon inzulin, ki jo povzročajo maščobne celice (adipociti) iz visceralnega maščevja. Iz visceralne zamaščenosti neposredno ali posredno izhajajo še druga obolenja in bolezni: arterijska hipertenzija, srčno popuščanje, zamaščenost jeter, hepatitis, jetrna ciroza.

Druge bolezni, ki jih povezujejo z debelostjo, so srčno-žilne bolezni (koronarna bolezen srca, možganska kap, globoka venska tromboza), bolezni prebavil (refluksna bolezen, žolčni kamni), bolezni dihal (obstruktivne prekinitve dihanja med spanjem), bolezni presnove (dislipidemija, sindrom policističnih jajčnikov), mišično-skeletne bolezni (degenerativne spremembe sklepov – obraba sklepov), zapleti v nosečnosti, zmanjšana plodnost in psihiatrične bolezni (anksioznost, depresija).

Na pomembnosti, seveda negativni, dobiva pogosto spregledan biokemičen vzrok za  za visceralno zamaščenost, tj. stres in njegova posledica – kortizol. Kortizol je stresni hormon, ki energijo spreminja v visceralno maščobo. To je tisto, kar se vam nabira okrog vašega pasu. Dejstvo je, da danes živimo pod večjim stresom kot pred, denimo, komaj 20-imi leti. Študije kažejo, da kortizol še posebej vpliva na povečan vnos nezdrave hrane, čeprav dejansko telo NI lačno. Ljudje pod stresom imajo več te maščobe. Negativna čustva rezultirajo v povečanem prehranskem vnosu, ki je običajn poln sladkorja, maščob ali obojega hkrati.

Da ne boste mislili, da kažem s prstom na posameznika! Debelost in abdominalna zamaščenost nista le stvar posameznika, pač pa gre za pravi globalen problem, pravo prehransko vojno – zaslužek in zdravje sta v prvih bojnih linijah, žal nasprotnih.

Cenena, močno predelana, težko pokvarljiva hrana vsebuje veliko skritega sladkorja in slabih maščob in je za  revnejše sloje cenovno bolj dosegljiva. Pa ni razlog le v cenovni dostopnosti, da je tako množično posegano po njej. Pogosto so te jedi za prezaposlene in utrujene ljudi tudi z vidika časovne priprave bolj privlačne od jedi, ki bi jih morali sami pripraviti iz osnovnih, nepredelanih, polnovrednih živil. Za epidemijo debelosti ne stoji torej le posameznikova osebna odgvornost! Dejstvo je, da bi morali  predelano, presladko in vsestransko škodljivo hrano, kot je na primer sladkor, uvrstiti na iste sezname kot droge, alkohol, cigarete in druge dokazano škodljive snovi.

Sladkor, ki ga uživamo, je “skrit” v predelanih živilih, ki se običajno ne obravnavajo kot sladkarije. Na primer: 1 žlica kečapa vsebuje okoli 4 grame (približno 1 čajna žlička) sladkorja. Pločevinka s sladkorjem sladkane gazirane pijače vsebuje tudi do 40 gramov (približno 10 žličk) sladkorjev. Po svetu je vnos sladkorja različen. V Evropi vnos pri odraslih znaša 7–8 % celotnega energijskega vnosa v državah, kot sta Madžarska in Norveška; 16–17 %, v državah, kot sta Španija in Velika Britanija. Vnos sladkorjev je veliko večji pri otrocih. Žal WHO na tem mestu omenja celo Slovenijo z nezavidljivimi 12 %, kar nas uvršča med velike države, kot sta Danska in Švedska.  

Vam ponudim rešitev?

Prenehajte z dietami! Umirite se. Dihajte. Lotite se prave – zaresne hrane in redne telesne vadbe.

Nič pravzaprav, česar že tako ne bi vedeli, kajne? A žal je samo to preprosta, pa čeprav neprivlačna resnica.

Avtorja prispevka Marka Geršaka najdete na njegovi FB strani, spletni strani trener-fitnes.si, ali mu pišete na mail marko@bodifit.net