Prenehati delati napake, pomeni »majhno smrt« za naš razvoj…

Povsem naravno je, da delamo napake, saj smo živi in vsak živ človek dela napake, ter se uči. Ko prenehamo delati napake, pomeni, da smo postali preveč previdni. Strah pred kritiko, strah pred napakami, mnenje okolice in strah pred tem, da ne bi bili najboljši nas lahko tako ohromi, da prenehamo »zares živeti«. Prenehamo preizkušati nove stvari: »Ah, saj tako in tako ne bom uspela.«, prenehamo izkušati vse tisto po čemer hrepeni naše srce in duša: »Kaj če bom naredila napako, kaj če bom izgubila varnost, v kateri živim sedaj?«

Prevelika varnost ne vodi v rast …

Ko v življenju postanemo preveč »varni«, preveč »ustaljeni«, pomeni, da smo obtičali na mestu, na mrtvi točki ali v tako imenovani »coni udobja«. Dobro je, da nam je življenje v izziv, da je začinjeno, nas žene naprej in da stopamo iz »cone udobja«. Na tak način lahko rastemo, se razvijamo kot oseba in posledično smo pogosto bolj uspešni in tudi zadovoljnejši sami s seboj. Seveda so v življenju tudi obdobja, ko smo na mestu, ko smo v coni udobja in uživamo na točki, kjer se nahajamo. To so obdobja, ko uživamo v varnosti, miru, rutini in ustaljenosti. S takšnimi obdobji in načinom življenja ni nič narobe. Dobro pa je, da je naše življenje in mi samo v harmoniji, torej, da poskrbimo tako za umirjena kot drznejša in bolj avanturistična obdobja.

Tisto, česar si želiš, vendar te je strah, je verjetno vredno storiti!

Tako je, nečesa si želiš, vendar te je lahko na smrt strah poskusiti. Bodi pogumna in naredi točno to. Potisni se čez lastne omejitve in si podari novo življenjsko izkušnjo. Prav ničesar ne moreš izgubiti, lahko pa si bogatejša za novo doživetje. Ravno izkušnje so tiste, ki nas bogatijo. Z razmišljanjem o nečem sicer lahko tudi kaj ugotovimo in rastemo, vendar pa, ko nekaj doživljamo, običajno še polnejše živimo in se razvijamo.

Prelisiči kdaj svoje misli, preoblikuj kdaj svoja čustva, igraj se…

Omejitve so pogosto v naših glavah ali v čustvih, ki jih doživljamo. Opazuj svoje misli, zapiši jih na list papirja (najbolje na levo stran). Najprej jih skrbno preberi in preuči. Verjetno se ti bodo zdele zanimive ali celo nekoliko bizarne in smešne. Sedaj pa ob te misli, na desno stran, napiši nove misli. To storiš tako, da stare preoblikuješ na način, da se ob novih počutiš bolje, če nanje pomisliš (npr. »Strah me je, da bom neuspešna.« lahko preoblikuješ v »Veselim se novega izziva in nove izkušnje. Že s tem, ko poskusim, se počutim kot lastna zmagovalka. Bogatejša bom za novo izkušnjo. Važna je pot, ne le cilj.« itd.). To je tehnika vedenjsko kognitivne terapije in cilj te tehnike je, da ozavestiš lastne misli ter jih preoblikuješ tako, da se ob novih počutiš bolje. Nato si nove čim večkrat poveš in posledično opazuješ tudi, kako se spreminja tvoje vedenje, čustva in občutki.

Za spremembo kdaj manj razmišljaj in več doživljaj!

V psihologiji klientom pogosto svetujemo in jih spodbujamo, da naredijo nekaj, kar si želijo, a jih je iz različnih razlogov strah. Spodbujamo jih, da obudijo aktivnosti, ki so jih iz različnih razlogov opustili. Pogosto to ni lahko, a ko to vendarle storijo, je kakor da bi preplezali najvišjo goro sveta. Seveda, v samem bistvu »preplezajo sami sebe« in svoja omejujoča prepričanja. To lahko storiš po majhnih korakih in že majhne spremembe v pravo smer, lahko vplivajo na to, da se boš bolje počutila.  Nekaterim pomaga, da to enostavno naredijo, pri drugih pa je potrebno več časa. V takšnih primerih raziskujemo avtomatske misli, vmesna prepričanja in odkrivamo bazična prepričanja. Slednja pogosto nastanejo že v našem otroštvu in so v nas tako globoko zakoreninjena, da se jih običajno ne zavedamo. Vplivajo lahko na naš celoten »scenarij in potek življenja« in na naše delovanje ter vedenje. Ko ozavestimo, preoblikujemo, predelamo in opustimo bazična prepričanja, hkrati preoblikujemo cikel naših misli, vedenj, in čustev povezanih s tem prepričanjem. Na nek način se osvobodimo in lažje nadaljujemo v smeri, ki nas resnično osrečuje.

Ohranjaj otroškost, ohranjaj mladost…

Ljudje, ki si dovolijo vse svoje življenje preizkušati nove stvari, delati nove napake, izkušati nova doživetja, so ljudje, ki se ves čas učijo, ljudje katerih srce in duša se nikdar ne postarata, ki ves čas rastejo ter se razvijajo. Takšni ljudje lahko dajejo, saj imajo česa dati, predvsem veliko svoje radosti in polnosti, ki ne izvira zgolj iz materialnih dobrin, ki so jih skozi leta nabrali, temveč iz zakladov, ki jih je doživela njihova duša in izkusilo njihovo telo. Takšni ljudje so najbolj bogati, in znajo tudi sprejemati in biti hvaležni. Večno ostajajo »otroci« znotraj sebe, a hkrati odgovorni in svobodni. Kar poglej otroke: ti ves čas preizkušajo, padajo, se vstajajo, ponovno poskušajo, delajo napake: »Pa kaj, saj jih je zabavno delati, mar ne?«, se učijo, rastejo in se radostijo.

Takšni ljudje so najbolj ustvarjalni in pogosto tudi najbolj uspešni. Svojo ustvarjalnost lahko črpajo iz globin vseh bogatih izkušenj, za katere si dovolijo, da jih tekom življenja izkušajo. Takšni ljudje so zelo živi in ne »spijo«. Nekako izstopajo iz množice in so zelo sončni ljudje. Seveda, saj niso pod vplivom prepričanj, ki nam jih običajno želi vcepiti okolica. So hkrati tudi zelo stabilne in močne osebnosti. Ob njih je vedno živo, zabavno in igrivo. Vsak od nas ima potencial, da ja takšna oseba. Vsak od nas je tukaj z nekim namenom, da živi sebe in vse svoje potenciale.

Pogumno pleši po tem svetu, pusti si izkušati, poj svojo pesem, barvaj svoj svet. Ostajaj radostna in ohranjaj življenje znotraj sebe. Ko se pokažejo dvomi, jih lahkotno preskoči, če je potrebno pa jih vztrajno presegaj. Od začetka bo morda težje, vendar bo sčasoma postalo lažje in pogum ter spontanost bosta postala tvoj način življenja. Pa saj to vse že znaš, le spomniti se moraš in ponovno zaživeti! Pa obilo zabave ti želim …

Ano Jurenec, avtorico tega članka, diplomirano psihologinjo in plesalko lahko kontaktirate na e-mail ana.jurenec@gmail.com, fb strani Ana Jurenec ali studio Eviana in po tel.št. 031/258-109. Preko pogovora vam pomaga pri vaši osebnostni rasti ter vas usmerja na življenjski poti ali pa vas preko giba in plesa vodi h globljemu zavedanju sebe, svojega telesa in duševnosti.