Le kako naj bomo v takšnih trenutkih hvaležni za karkoli?! Naš nasvet – v takšnih trenutkih se obrnite k jogi, meditaciji in vadbi hvaležnosti. Na poti naj vas usmerjajo budistični menihi, ki vsak dan prakticirajo hvaležnost in ljubečo prijaznost, kljub temu, da imajo le malo materialnih dobrin
Zaupajte, da je vse, kar potrebujete, že znotraj vas
Če sodite med deloholike, ki imajo venomer občutek, da niso naredili dovolj, je čas, da se za hip ustavite in prisluhnite modrostim budističnih menihov. Ti pravijo, da je naše “osnovno bogastvo” v vsakem od nas in zagotavlja neomejeno veselje ter obilje, če ga le uspemo sami prebuditi. Pema Chödrön v svoji knjigi Start Where You Are: A Guide to Compassionate Living piše o tem, da že imamo vse, kar potrebujemo. Toplina in sijaj sta vedno v nas, oblaki, ki začasno blokirajo sonce pa so bes, ljubosumje in zasvojenosti vseh vrst. Notranjega bogastva se dotaknemo z meditacijsko prakso, ki obsega vsakodnevno sedenje v miru. To lahko traja le 15 minut, ne več. Z vadbo boste kmalu spoznali, da imate vse, kar potrebujete za srečo, že v sebi.
Spremenite način, kako se premikate po svetu
Alarm zazvoni in trikrat pritisnete na dremež. Potem zamujate, zato hitite s svojo jutranjo rutino. Ko začnete z delom, ste že v zaostanku in preostanek dneva preživljate v le najhitrejšem tempu. Ko se vrnete domov, ste tako izčrpani, da se sploh ne spomnite, če ste zajtrkovali, kaj šele, da bi pomislili, da ste za kar koli hvaležni. Vietnamski budistični menih Thich Nhat Hanh, katerega poslanstvo je učiti, kako se upočasniti in biti bolj sočutni, ne le do drugih, ampak tudi do sebe, meni, da se lahko to sočutje prične s spremembo načina hoje. Pravi, da med hitenjem v svet tiskamo tesnobo in žalost, zatorej upočasnimo hojo in hodimo tako, da na svet projeciramo mir in vedrino. “Hodite, kot da z nogami poljubljajte zemljo”. Stopala so naš temelj, hoja pa način interakcije z drugimi ljudmi. Spremenite jo in opazujte, kako se spreminja tudi ta odnos.
Ljubite se na tisti točki življenja, na kateri ste
Si že od nekdaj želite delati kot kreativka, a ste se zataknila v menedžmentu? Se vam v najhujših dneh zdi, da bi bilo življenje lažje, če bi bila umetnica/nekaj drugega? Budistični menih Ajahn Brahm verjame, da je to popolnoma nekoristno početje. “Misliti, da bi bil srečen, če bi postal nekaj drugega, je blodnja,” pravi Brahm v svoji knjigi Who Ordered This Truckload of Dung? Inspiring Stories for Welcoming Life’s Difficulties. Raje si recite, da ste zadovoljni s tem, kar imate, s tem, kar ste. Če si vseeno želite spremeniti poklic, končno storite to! Vendarle pa se zavedajte, da tudi z novo službo ne boste zadovoljni, če ne boste hvaležni za to, kar imate.
V. J.