Kostanj je pred davnimi časi v jesenskem in zimskem delu leta pomenil za ljudi, ki so živeli v goratih predelih Male Azije in Sredozemlja, kjer žita niso uspevala, glavni vir prehrane. Zato tudi ni čudno, da so kostanj, ki jim je v veliki meri pomenil preživetje, spoznali in izkoristili na vse možne načine, tudi zdravilnega. In čeprav je do danes na prehranjevalni lestvici za človeka izgubil na pomembnosti, je vedenje o zdravilnih lastnostih tako pravega kot tudi divjega kostanja ostalo ohranjeno še danes.
Zdravilne lastnosti kostanja
Zdravilni učinek kostanja na ožilje
Kostanj ima izreden zdravilni učinek na ožilje, zaradi česar zelo blagodejno vpliva na krčne žile, krče v mečih, hemoroide, zatekla stopala in arteriosklerozo. Pri težavah s krčnimi žilami so na voljo različni recepti za pripravke iz surovih plodov.
Zdravilni učinek kostanja na dihala
Za zdravljenje dihalnih bolezni se uporablja predvsem posušeno kostanjevo listje. V obliki poparkov in obkladkov pomaga namreč blažiti simptome bronhitisa in umirja napade oslovskega kašlja.
Poseben blagodejni učinek na dihala ima tudi iz kostanja pridobljen med. Med s prepoznavnim sladko-grenkim okusom čebelarji točijo v zgodnjih poletnih mesecih.
Zdravilni učinek kostanja na želodec
Ker vsebuje kostanj presežek baz, vpliva blagodejno na razdražen želodec zaradi preobilice kisline.
Kostanj kot bogat vir vitaminov
Kostanj vsebuje predvsem dosti vitaminov skupine B (je zelo bogat vir vitamina B6), medtem ko je koncentracija vitaminov A in C še zmeraj omembe vredna. Sto gramov kostanjev namreč vsebuje enako količino vitamina C kot sto gramov limone.
Poleg omenjenih vitaminov pa vsebuje tudi zelo zdravilno folno kislino in za telo pomembne kovine kot sta kalij in fosfor.
Kostanj kot bogat vir energije
Poleg tega, da je bogat vir vitaminov, je tudi bogat vir energije. Zanj je značilna nekoliko povišana energijska vrednost, katere pozitivne lastnosti koristijo predvsem otrokom, starejšim odraslim, športnikom in vsem ostalim, ki so redno izpostavljeni težjim telesnim naporom. Medtem ko sto gramov kuhanega kostanja vsebuje okoli 170 kcal, znaša ta vrednost pri pečenem kostanju kar 245 kcal.
Visoka hranilna vrednost, vendar malo maščob
Še ena velika prednost kostanja je visoka vsebnost ogljikovih hidratov (od 40 do 45 odstotkov), medtem ko je odstotek maščob že skorajda zanemarljiv, saj znaša le okoli dva odstotka.
Drugi blagodejni učinki
Visoka vsebnost vitamina B deluje blagodejno na živčni sistem in pomirja, zato je treba pred spanjem pojesti kakšen kostanj, da lažje zaspiš. V primeru kožnih bolezni pomaga zmes kostanjeve moke in vode, ki jo naneseš na obolelo mesto. Proti težavam z jetri pomaga v med vloženo sadje, za zdravo vranico pa je treba jesti pečene kostanje.
