Do konca lanskega leta izbrisanim priznanih za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin

Upravne enote so do konca leta 2016 prejele 7689 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in v dosedanjih postopkih priznale za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem je najvišja priznana odškodnina znašala 13.050 evrov. Pred sodišči je vloženih 67 tožb, od katerih so bile do zdaj zaključene tri.

Od 7689 prejetih zahtevkov so po podatkih ministrstva za javno upravo upravne enote do 31. decembra 2016 odločile o 7492 primerih, pri čemer so 5490 zahtevkom ugodile, 1802 zavrnile, 86 ustavile, 114 pa zavrgle.

Do zdaj so upravne enote izplačale za 14,2 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2014 nekaj manj kot štiri milijone, v letu 2015 in 2016 pa po nekaj več kot 5,1 milijona evrov.

Najvišja priznana odškodnina do zdaj je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kar lahko oseba dobi v upravnem postopku. Tako visoke odškodnine država sicer izplačuje v obrokih v petih letih.

Kdor se z višino odškodnine, določene v upravnem postopku (po 50 evrov za mesec izbrisa), ne strinja, lahko odškodnino terja preko sodišča, pri čemer najvišji znesek ne more preseči trikratne višine odškodnine, ki bi jo dobil v upravnem postopku.

Po podatkih državnega pravobranilstva so sodišča do začetka letošnjega leta prejela 67 tovrstnih tožb, s katerimi izbrisani skupaj zahtevajo za 2,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem najvišji zahtevani znesek znaša 600.000 evrov.

Do zdaj so bili zaključeni trije zahtevki, pri čemer je bila v enem primeru izdana sodba na podlagi odpovedi zahtevku, v dveh primerih pa sta tožnika tožbo umaknila.

Po prvotnih pričakovanjih pristojnih bi zahtevke za odškodnino pred slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin, a se slednje, kot kaže, ne bo uresničilo.

Zahteva za določitev denarne odškodnine v upravnem ali sodnem postopku se lahko sicer vloži v treh letih po začetku uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, to je do 18. junija letos.

Izjema so tisti izbrisani, ki so imeli ob začetku uporabe zakona, to je 18. junija 2014, vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Ti lahko zahtevo za odškodnino vložijo v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali po sprejemu v državljanstvo oziroma v treh letih po pravnomočnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

Povezane teme

izbrisani, odškodnina, Slovenija, sodišče
Aktualno

Po enem tednu od požara v Kemisu uspeli očistiti površino potoka Tojnica, sanacija bo dolgotrajna

Policijska preiskava požara, ki je minuli ponedeljek izbruhnil v podjetju Kemis, še poteka. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti primera na Policijski upravi Ljubljana težko napovedo, kdaj bo zaključena, so pojasnili za STA. Pristojne službe pa so po tednu dni z gladine potoka Tojnica uspele očistiti oljno goščo, ki se je ob gašenju stekla v potok.

Aktualno

Slovenija in Hrvaška v skupni projekt pametnih omrežij

Direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je skupaj z drugimi predstavniki družb v projektu pametnih omrežij SINCRO.GRID v Bruslju podpisal pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Namen projekta je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem.

Aktualno

Pri Gornjem Gradu z delovnim strojem poškodoval otroka

Na območju Gornjega Grada je prišlo nekaj pred 10. uro do nesreče pri delu. Voznik delovnega stroja je pri premiku stroja na dvorišču stanovanjske hiše poškodoval otroka, ki so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Stopnja njegovih poškodb še ni znana, so sporočili s Policijske uprave Celje.

Aktualno

Družinski terapevti s teološke fakultete niso kvalificirani za vlogo sodnih izvedencev, opozarjajo klinični psihologi

V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije nasprotujejo temu, da bi lahko bili sodni izvedenci s področja klinične psihologije tudi družinski terapevti. Kot opozarjajo v zbornici, družinski terapevti za to niso ustrezno izobraženi. Takšna odločitev bi slabo vplivala na izjemno občutljivo področje družinskih odnosov in razvoj otrok.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Švicarji proti novim jedrskim elektrarnam

Kategorija: Evropa Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Berlin – Po Nemčiji zdaj tudi Švica vse bolj nasprotuje jedrski energiji. Približno 58 odstotkov udeležencev nedeljskega referenduma je glasovalo proti gradnji novih jedrskih elektrarn in za več spodbud obnovljivim energetskim virom. Nemška kanclerka Angela Merkel je že kmalu po jedrski nesreči v japonski Fukušimi sklenila postopoma zapreti domače jedrske elektrarne, Švicarji pa so manj radikalni. Svojih pet jedrskih elektrarn ne bodo zapirali, dokler pristojni pravijo, da so varne, zato pa prepričljiva večina prebivalstva noče novih ter hoče več vlagati v obnovljive energetske vire. Nova zakonodaja bo začela veljati prihodnje leto. Že 60 odstotkov obnovljive energije Švicarji že zdaj načrtujejo zapiranje nekaterih jedrskih elektrarn, tiste v Mühlebergu že leta 2019, skoraj pet desetletij stari Beznau 1 tik ob meji z nemško deželo Baden-Württemberg pa je zaradi varnostnih skrbi že nekaj let izključen. Švicarski …

Aktualno

Ker manjka izvedencev, se vsak družinski spor podaljša

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Ljubljana – Dejstvo, da se vsak družinski spor, pri katerem sodnik angažira izvedenca klinične prihologije, podaljša za najmanj pol leta, se zdi skrb vzbujajoče tako sodiščem kot ministrstvu za pravosodje in zbornici kliničnih psihologov. Razlikujejo pa se pogledi, kako bi ta problem rešili. Na to, da je specialistov klinične psihologije pri nas premalo, posebno tistih, ki bi bili pripravljeni poleg svojega rednega dela opravljati še sodno izvedenstvo, že vrsto let opozarjajo tako rekoč vsi, ki jih to področje kakorkoli zadeva. Pri zbornici kliničnih psihologov trditve podkrepijo s številkami – nikjer v EU ni manj kliničnih psihologov v javni zdravstveni mreži kot pri nas (tri na 100.000 prebivalcev), čakalna doba za obravnavo otroka na napotnico je od pet do deset mesecev, za odraslega pa celo več kot dve leti. Še bolj …

Aktualno

Hitro slovo Role in Žemlje od Roland Garrosa

Kategorija: Tenis Mon, 22 May 2017 19:20:00 +0200 Pariz – Slovenska teniška igralca Blaž Rola in Grega Žemlja nista bila dolgo v igri v kvalifikacijah drugega letošnjega turnirja velike četverice, odprtega prvenstva Francije v Parizu. Oba sta namreč pokleknila že uvodoma, od Ptujčana je bil s 7:6 (2) in 6:3 uspešnejši predstavnik BiH Mirza Bašić, od Gorenjca pa s 6:1 in 6:4 Kolumbijec Santiago Giraldo. Kolumbijec, ki se spogleduje z elitno stoterico, je deveti nosilec kvalifikacij, od Žemlje pa je bil boljši drugič v tretjem medsebojnem obračunu, po lanskem četrtfinalu challengerja v Fairfieldu. Zmagovalec si je pripravil kar deset priložnosti za brejk in izkoristil tri, medtem ko se ni poraženec dokopal do niti ene same. Nekoliko boljši odpor je Bašiću nudil Rola, ki mu ni pomagalo niti sedem asov niti sedem priložnosti za odvzem tekmečevega začetnega udarca, ko pa je …

Aktualno

Avgusta bodo glavno besedo dobili arheologi

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 19:10:00 +0200 Novo mesto – Opogumljeni s pomembnimi arheološkimi odkritji iz halštatskega obdobja pri spomladanskih predhodnih arheoloških raziskavah na Glavnem trgu, Pugljevi ulici in v spodnjem delu Rozmanove ulice, bo novomeška občina financirala še nadaljne raziskave v tem delu starega mestnega jedra. Lokalno skupnost bo zanje namenila dobrih 700.000 evrov.»Odgovore o tem, katere najdbe, ki zajemajo ostanke naselbin iz rimskega obdobja, delno najdbe iz prazgodovinskega obdobja ter pozno-srednjeveške in novoveške najdbe, so še vse skrite v novomeških tleh, bodo arheologi dobili v nadaljnjih obsežnih raziskavah. Naša kulturna dediščina je vrednota, na kateri sloni tudi zgodba našega mesta, zato se veselimo morebitnih novih ugotovitev, ki jo bodo še dodatno obogatile,« je za Delo povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Halštatske najdbe presenetile Arheologi nameravajo že v avgustu del starega mestnega jedra spremeniti v pravo …