Do konca lanskega leta izbrisanim priznanih za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin

Foto: Profimedia

Upravne enote so do konca leta 2016 prejele 7689 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in v dosedanjih postopkih priznale za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem je najvišja priznana odškodnina znašala 13.050 evrov. Pred sodišči je vloženih 67 tožb, od katerih so bile do zdaj zaključene tri.

Od 7689 prejetih zahtevkov so po podatkih ministrstva za javno upravo upravne enote do 31. decembra 2016 odločile o 7492 primerih, pri čemer so 5490 zahtevkom ugodile, 1802 zavrnile, 86 ustavile, 114 pa zavrgle.

Do zdaj so upravne enote izplačale za 14,2 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2014 nekaj manj kot štiri milijone, v letu 2015 in 2016 pa po nekaj več kot 5,1 milijona evrov.

Najvišja priznana odškodnina do zdaj je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kar lahko oseba dobi v upravnem postopku. Tako visoke odškodnine država sicer izplačuje v obrokih v petih letih.

Kdor se z višino odškodnine, določene v upravnem postopku (po 50 evrov za mesec izbrisa), ne strinja, lahko odškodnino terja preko sodišča, pri čemer najvišji znesek ne more preseči trikratne višine odškodnine, ki bi jo dobil v upravnem postopku.

Po podatkih državnega pravobranilstva so sodišča do začetka letošnjega leta prejela 67 tovrstnih tožb, s katerimi izbrisani skupaj zahtevajo za 2,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem najvišji zahtevani znesek znaša 600.000 evrov.

Do zdaj so bili zaključeni trije zahtevki, pri čemer je bila v enem primeru izdana sodba na podlagi odpovedi zahtevku, v dveh primerih pa sta tožnika tožbo umaknila.

Po prvotnih pričakovanjih pristojnih bi zahtevke za odškodnino pred slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin, a se slednje, kot kaže, ne bo uresničilo.

Zahteva za določitev denarne odškodnine v upravnem ali sodnem postopku se lahko sicer vloži v treh letih po začetku uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, to je do 18. junija letos.

Izjema so tisti izbrisani, ki so imeli ob začetku uporabe zakona, to je 18. junija 2014, vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Ti lahko zahtevo za odškodnino vložijo v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali po sprejemu v državljanstvo oziroma v treh letih po pravnomočnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

Uredništvo vse bralce vabi h kulturnemu izražanju mnenja in k spoštljivi razpravi z ostalimi.

Zapisi, ki po presoji administratorja presegajo meje primernega izražanja, napadajo dostojanstvo drugih, spodbujajo sovraštvo ali pozivajo k nasilju, bodo izbrisani.

Povezane teme

izbrisani, odškodnina, Slovenija, sodišče
Aktualno
Foto: Profimedia

Slovenija bo sodelovala v spornem rožljanju z orožjem

Vlada je na današnji seji sprejela namero o sodelovanju Slovenije v okviru Natove okrepljene prisotnosti v Latviji, je vlada sporočila na Twitterju. V bataljonu pod kanadskim poveljstvom, ki naj bi štel med 1000 in 1200 pripadnikov, bo sodelovalo do 50 pripadnikov Slovenske vojske v več rotacijah, je dodala vlada.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Foto: Profimedia

V Auschwitzu iščejo gradivo, povezano z osebjem taborišča

Direktor muzeja v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem Piotr Cywinski je pozval Nemce in Avstrijce, naj mu izročijo kakršnokoli gradivo, ki bi osvetlilo osebje taborišča v času vojne. Zaželeni so “dokumenti, fotografije, osebna pisma, dnevniki ali drugo gradivo”, povezano z ljudmi, ki so ga vodili.

Aktualno
Foto: Profimedia

Washington pripravljen na Trumpovo inavguracijo

Prestolnica ZDA Washington je pripravljena na prisego oziroma inavguracijo 45. predsednika ZDA, ki se bo zgodila točno opoldne po krajevnem času na zahodni strani kongresne palače. Čeprav je napovedano deževno vreme, pričakujejo več tisoč privržencev Donalda Trumpa, a tudi številne protestnike.

Aktualno
480x290_Gospodarska__djvu_2458254_t_hires0

Letos se bo spreminjal tudi promet

Kategorija: Okolje Fri, 20 Jan 2017 08:00:00 +0100 Ljubljana – Letos je čas za udejanjanje rekordno hitro sprejetega pariškega podnebnega sporazuma, pa tudi za resno upoštevanje direktiv o pticah in habitatih. Vendar na ministrstvo za okolje in prostor mnogi ne računajo več, saj ne ščiti javnega interesa. »Najpomembnejša lanska odločitev je začetek priprave mestnih oziroma občinskih prometnih strategij,« je prepričan Aljaž Plevnik iz Inštituta za politike prostora. Več kot 60 občin bo strategije, ki bodo osnova za pridobivanje evropskega kohezijskega denarja, pripravilo še do te pomladi. »Dodana vrednost je, da se projektanti prometnih ureditev že šolajo v novi smeri. Prek ministrstva za infrastrukturo bo s kohezijskim denarjem strategije pripravilo 62 občin, mestna občina Ljubljana pa bo to naredila s svojim denarjem. Rezerviran je že tudi denar za projekte, pri čemer bo poudarek na trajnostni mobilnosti. Denarja za ceste in …

Aktualno
480x290_Gospodarska__djvu_2458254_t_hires0

Letos se bo spreminjal tudi promet

Kategorija: Okolje Fri, 20 Jan 2017 08:00:00 +0100 Ljubljana – Letos je čas za udejanjanje rekordno hitro sprejetega pariškega podnebnega sporazuma, pa tudi za resno upoštevanje direktiv o pticah in habitatih. Vendar na ministrstvo za okolje in prostor mnogi ne računajo več, saj ne ščiti javnega interesa. »Najpomembnejša lanska odločitev je začetek priprave mestnih oziroma občinskih prometnih strategij,« je prepričan Aljaž Plevnik iz Inštituta za politike prostora. Več kot 60 občin bo strategije, ki bodo osnova za pridobivanje evropskega kohezijskega denarja, pripravilo še do te pomladi. »Dodana vrednost je, da se projektanti prometnih ureditev že šolajo v novi smeri. Prek ministrstva za infrastrukturo bo s kohezijskim denarjem strategije pripravilo 62 občin, mestna občina Ljubljana pa bo to naredila s svojim denarjem. Rezerviran je že tudi denar za projekte, pri čemer bo poudarek na trajnostni mobilnosti. Denarja za ceste in …

Aktualno
480x290_Ljubljanska__djvu_1814841_p_hires0

Potrebovali bi boljše letalske povezave in več hotelskih nastanitev

Kategorija: Ljubljana Fri, 20 Jan 2017 08:00:00 +0100 Ljubljana – Ali ima slovensko glavno mesto realne možnosti, da bi čez tri leta postalo vodilna kongresna in »incentive« destinacija v jugovzhodni Evropi, pod geslom Privlačna prestolnica za odlična srečanja, kot je zapisano v viziji razvoja kongresne Ljubljane do leta 2020? V ta cilj so usmerjena vsa prizadevanja, vendar pa je doseganje tega položaja odvisno od širših dejavnikov, ki vključujejo razvoj turističnega potenciala destinacije v celoti, ne samo od poslovnega oziroma kongresnega segmenta, opozarja Tatjana Radovič, vodja Kongresnega urada v okviru Turizma Ljubljana. Razvoj Beograda in Zagreba Če se ozremo proti jugu, se v Beogradu in Zagrebu hitro razvijajo letališka infrastruktura z novim terminalom in mreža destinacij z neposrednimi, tudi prekomorskimi leti. Raste število tujih, tudi globalnih letalskih prevoznikov, ki letijo do teh dveh mest, ugotavlja Radovičeva. Poleg tega se je, še posebno …