Do konca lanskega leta izbrisanim priznanih za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin

Upravne enote so do konca leta 2016 prejele 7689 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in v dosedanjih postopkih priznale za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem je najvišja priznana odškodnina znašala 13.050 evrov. Pred sodišči je vloženih 67 tožb, od katerih so bile do zdaj zaključene tri.

Od 7689 prejetih zahtevkov so po podatkih ministrstva za javno upravo upravne enote do 31. decembra 2016 odločile o 7492 primerih, pri čemer so 5490 zahtevkom ugodile, 1802 zavrnile, 86 ustavile, 114 pa zavrgle.

Do zdaj so upravne enote izplačale za 14,2 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2014 nekaj manj kot štiri milijone, v letu 2015 in 2016 pa po nekaj več kot 5,1 milijona evrov.

Najvišja priznana odškodnina do zdaj je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kar lahko oseba dobi v upravnem postopku. Tako visoke odškodnine država sicer izplačuje v obrokih v petih letih.

Kdor se z višino odškodnine, določene v upravnem postopku (po 50 evrov za mesec izbrisa), ne strinja, lahko odškodnino terja preko sodišča, pri čemer najvišji znesek ne more preseči trikratne višine odškodnine, ki bi jo dobil v upravnem postopku.

Po podatkih državnega pravobranilstva so sodišča do začetka letošnjega leta prejela 67 tovrstnih tožb, s katerimi izbrisani skupaj zahtevajo za 2,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem najvišji zahtevani znesek znaša 600.000 evrov.

Do zdaj so bili zaključeni trije zahtevki, pri čemer je bila v enem primeru izdana sodba na podlagi odpovedi zahtevku, v dveh primerih pa sta tožnika tožbo umaknila.

Po prvotnih pričakovanjih pristojnih bi zahtevke za odškodnino pred slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin, a se slednje, kot kaže, ne bo uresničilo.

Zahteva za določitev denarne odškodnine v upravnem ali sodnem postopku se lahko sicer vloži v treh letih po začetku uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, to je do 18. junija letos.

Izjema so tisti izbrisani, ki so imeli ob začetku uporabe zakona, to je 18. junija 2014, vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Ti lahko zahtevo za odškodnino vložijo v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali po sprejemu v državljanstvo oziroma v treh letih po pravnomočnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

Uredništvo vse bralce vabi h kulturnemu izražanju mnenja in k spoštljivi razpravi z ostalimi.

Zapisi, ki po presoji administratorja presegajo meje primernega izražanja, napadajo dostojanstvo drugih, spodbujajo sovraštvo ali pozivajo k nasilju, bodo izbrisani.

Povezane teme

izbrisani, odškodnina, Slovenija, sodišče
Aktualno

Hoški svetniki potrdili občinski prostorski načrt za Magno

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Aktualno

S sekiro nad policiste

Mariborski policisti so v nedeljo odvzeli prostost 44-letniku, ki je namerno poškodoval sosedovo lastnino in mu grozil, ob policijski intervenciji pa grožnje naslovil tudi na policiste. Ko so ga ti želeli prijeti, je proti enemu od njih zamahnil s sekiro, so sporočili s Policijske uprave (PU) Maribor.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Umrl je Vitalij Čurkin

Kategorija: Svet Mon, 20 Feb 2017 20:32:00 +0100 New York – V New Yorku je včeraj dan pred 65. rojstnim dnevom umrl ruski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Vitalij Ivanovič Čurkin. Leta 2006 je nasledil Sergeja Lavrova na položaju veleposlanika Rusije pri ZN, Lavrov pa je postal ruski zunanji minister. Čurkin je imel doktorat iz zgodovine, pred prihodom v ZN pa je bil med drugim veleposlanik v Kanadi, Belgiji ter zvezi Nato in posebni predstavnik ruskega predsednika za pogajanja o nekdanji Jugoslaviji od leta 1992 do 1994. Veljal je za enega najbolj znanih veleposlanikov pri ZN, ne le zato, ker je več kot desetletje zastopal stalno članico varnostnega sveta, ampak tudi zaradi doslednega zagovarjanja interesov Rusije in njenih zaveznic, kot je Srbija.

Aktualno

Magna v Hočah: Svetniki prižgali zeleno luč, kmetje rumeno

Občinski prostorski načrt (OPN) za Magnino industrijsko cono je potrjen. Svetniki občine Hoče – Slivnica so bili na današnji seji soglasni, da slabih sto hektarjev ob Letališču Edvarda Rusjana in slivniškem avtocestnem križišču namenijo industriji. Njiv, kmetijskih zemljišč torej tam ne bo več. Zrasel naj bi tovarniški kompleks kanadskega proizvajalca avtomobilskih delov Magne, ki ima svojo povezano družbo Magna Steyr v Gradcu. Kompleks na slovenskem Štajerskem naj bi se širil postopoma, z dograjevanjem do leta 2022. Prvo fazo zaposlovanja in gradnje je Magna že napovedala, v ličarskem obratu bo delo dobilo 400 ljudi. A potrditev občinskega prostorskega načrta v celotni poti do prihoda Magne predstavlja šele približno polovico zgodbe, meni župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. “To je šele pogoj, da lahko investitor poda vlogo za subvencijo in da lahko vlada potrdi strateško investicijo.” Magna naj bi se potegovala za subvencije v višini 17 milijonov evrov. Problem s kmeti še ni rešen Potem ko bo urejeno lastništvo zemlje in bo Magna podpisala pogodba z gospodarskim ministrstvom, se lahko investitor loti pridobivanja gradbenega dovoljenja. Občina mora z lastniki zemljišč na območju bodoče cone, kjer je zarisana prva faza, skleniti 31 prodajnih pogodb. Za nadaljnjo širitev Magnine tovarne bo občina parcele odkupovala sproti. “Osemnajst lastnikov se je že odločilo za prodajo, 13 pa še ne, ker želijo menjavo zemlje. Njihove pogoje smo predali ministrstvu,” je pojasnil župan Soršak. Časa ni veliko, Magna želi začeti gradnjo že poleti. Začetek proizvodnje je začrtan do jeseni 2018. Župan verjame, da bodo lastniška razmerja in zaplete s kmeti rešili do sredine marca in da ukrepa o razlastitvi ne bo treba uporabiti. Rado Lobnik, kmet iz Hotinje vasi, ki ga ponudba slabih 10 evrov za kvadratni meter zemlje ne mika, saj bi rad nadaljeval kmetovanje na enako prvovrstnih njivah in se tako preživljal še naprej, pa pravi: “Minister Počivalšek se še vedno ukvarja s tem in

Aktualno

Grčija skozi rožnata očala

Kategorija: Evropa Mon, 20 Feb 2017 20:25:00 +0100 Bruselj – Grška dolžniška saga se sicer nadaljuje, a pretresi, ki jih povzroča, v novih okoliščinah ne povzročajo večjih težav, saj so omejeni na Grčijo. Tudi v primeru zaostritve širši vplivi niso pričakovani. Glavno sporočilo z zasedanja finančnih ministrov skupine z evrom je bilo, da se bo misija strokovnjakov iz institucij, ki nadzirajo izvajanje grškega varčevalno-reformnega programa, vrnila v Atene. Ko bo končan njihov pregled sprejetih varčevalno-reformnih ukrepov in bodo upnice zadovoljne z njim, bodo lahko Aten dobile nov sveženj pomoči. Injekcije potrebujejo pred julijem, ko morajo vrniti za okoli sedem milijard evrov dolgov. Vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je napovedal, da bo pri ukrepih v Grčiji narejen premik – od varčevanja h globokim reformam. Da bi zadovoljila zahteve upnic, mora vlada Aleksisa Ciprasa narediti več …

Aktualno

Krpanje »obsoletnega«

Kategorija: Komentarji Mon, 20 Feb 2017 20:00:00 +0100 Kaj je novega, bi se lahko vprašali po münchenski varnostni konferenci, ki so jo vsi v Evropi s strahom in negotovostjo pričakovali predvsem zaradi novega, iz steklenice pobeglega »Trumpovega duha«. Nič, se glasi lakoničen odgovor: »Pri nas na Zahodu že 25 let samo staro popravljamo«. Kar velja tako za EU, ki nam je medtem začela že krepko razpadati (brexit), kot za Nato, ki ga celo sam vrhovni šef razglaša za »zastarelega«.Vseeno pa je dobro, da je novi ameriški podpredsednik Mike Pence v Münchnu, dvakrat pa tudi v Bruslju (na sedežu Nata in EU), umiril vsaj največjo paniko, ki so jo na tej strani Atlantika povzročile »hitrostrelne« izjave Donalda Trumpa. Celo zelo dobro je. V paniki je težko trezno razmišljati, Nato, za katerega je Pence zatrdil, da »ostaja ključni steber Zahoda«, …

Aktualno

Dvomov ni več: v Lahtiju tudi »Schlieri« (VIDEO)

Kategorija: Zimski Mon, 20 Feb 2017 19:05:00 +0100 Lahti – Zgolj dva tedna po padcu na svetovnem pokalu v Oberstdorfu je avstrijski smučarski skakalec Gregor Schlierenzauer, s 53 zmagami najtrofejnejši v zgodovini, že nared za vrnitev, kar pomeni, da bo nastopil tudi na prihajajočem nordijskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju. Po intenzivnem sobotnem treningu se je 27-letnik včeraj in danes v Seefeldu in Tschaggunsu ponovno preizkusil tudi v skakanju, ker mu je šlo dobro, pa se je odločil, da bo jutri z avstrijsko odpravo odpotoval proti Finski. »Ne bi se mogel vrniti tako hitro brez podpore, kakršno imam in za katero sem neizmerno hvaležen. To ni čudež, to sta trdo delo in sreča, da nisem utrpel resnejših poškodb. Včerajšnji in predvsem današnji trening sta bila odlična, veselim se že nastopa v Lahtiju,« je pojasnil »Schlieri«, ki je grdo padel po …