Do konca lanskega leta izbrisanim priznanih za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin

Upravne enote so do konca leta 2016 prejele 7689 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in v dosedanjih postopkih priznale za nekaj manj kot 24,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem je najvišja priznana odškodnina znašala 13.050 evrov. Pred sodišči je vloženih 67 tožb, od katerih so bile do zdaj zaključene tri.

Od 7689 prejetih zahtevkov so po podatkih ministrstva za javno upravo upravne enote do 31. decembra 2016 odločile o 7492 primerih, pri čemer so 5490 zahtevkom ugodile, 1802 zavrnile, 86 ustavile, 114 pa zavrgle.

Do zdaj so upravne enote izplačale za 14,2 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2014 nekaj manj kot štiri milijone, v letu 2015 in 2016 pa po nekaj več kot 5,1 milijona evrov.

Najvišja priznana odškodnina do zdaj je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kar lahko oseba dobi v upravnem postopku. Tako visoke odškodnine država sicer izplačuje v obrokih v petih letih.

Kdor se z višino odškodnine, določene v upravnem postopku (po 50 evrov za mesec izbrisa), ne strinja, lahko odškodnino terja preko sodišča, pri čemer najvišji znesek ne more preseči trikratne višine odškodnine, ki bi jo dobil v upravnem postopku.

Po podatkih državnega pravobranilstva so sodišča do začetka letošnjega leta prejela 67 tovrstnih tožb, s katerimi izbrisani skupaj zahtevajo za 2,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem najvišji zahtevani znesek znaša 600.000 evrov.

Do zdaj so bili zaključeni trije zahtevki, pri čemer je bila v enem primeru izdana sodba na podlagi odpovedi zahtevku, v dveh primerih pa sta tožnika tožbo umaknila.

Po prvotnih pričakovanjih pristojnih bi zahtevke za odškodnino pred slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin, a se slednje, kot kaže, ne bo uresničilo.

Zahteva za določitev denarne odškodnine v upravnem ali sodnem postopku se lahko sicer vloži v treh letih po začetku uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, to je do 18. junija letos.

Izjema so tisti izbrisani, ki so imeli ob začetku uporabe zakona, to je 18. junija 2014, vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Ti lahko zahtevo za odškodnino vložijo v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali po sprejemu v državljanstvo oziroma v treh letih po pravnomočnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

Povezane teme

izbrisani, odškodnina, Slovenija, sodišče
Aktualno

Vodenje nove stranke Levica prevzema Luka Mesec

Člani današnjega kongresa v Ljubljani, na katerem sta se IDS in Trs združili v stranko Levica, so za koordinatorja stranke izvolili dosedanjega koordinatorja IDS in vodjo poslanske skupine ZL Luko Mesca, ki je bil tudi edini kandidat za vodenje Levice. Za njegovo namestnico so izvolili poslanko Violeto Tomić.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Britanski parlament tarča kibernetskega napada

Kategorija: Evropa Sat, 24 Jun 2017 22:20:00 +0200 London – Britanski parlament je bil danes tarča kibernetskega napada, poročajo tuje tiskovne agencije. Poslanci ne morejo dostopati do svojih računov elektronske pošte, tehniki pa se še vedno trudijo odpraviti težave. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so v službi parlamenta za stike z javnostmi potrdili, da so tarča kibernetskega napada, več podrobnosti pa niso želeli razkriti. Francoska tiskovna agencija AFP pa poroča, da več poslancev ne more dostopati do svoje elektronske pošte izven prostorov parlamenta. V britanskih medijih so se sicer pred dnevi pojavile navedbe, da naj bi hekerji že večkrat poskušali dobiti podatke za dostop do uporabnikov parlamentarnega računalniškega omrežja. Hekerji pa naj bi preko interneta celo prodajali gesla britanskih poslancev za dostop do mreže parlamenta, še poročata dpa in AFP.

Aktualno

Slovenija četrta po prvem dnevu ekipnega EP, tri slovenske zmage

Kategorija: Drugi športi Sat, 24 Jun 2017 21:52:00 +0200 Tel Aviv, 24. junija – Slovenija je po prvem dnevu ekipnega atletskega evropskega prvenstva, ki poteka v izraelskem Tel Avivu, na četrtem mestu. Zmage za Slovenijo so dosegli Luka Janežič na 400 m (45,47), Tina Šutej v skoku s palico (4,50 m) in Agata Zupin na 400 m ovire (56,80). V prvo ligo, kjer je bila Slovenija zadnjič leta 2014, vodijo prva tri mesta. Pred nedeljskim nadaljevanjem vodijo Madžari (196 točk), druga je Slovaška (170,5), tretja Litva (157), četrta je Slovenija (146), peta Hrvaška (135), šesti pa med 12 reprezentancami Izrael (134,5). Slovenski boj za prva tri mesta bo tako drugi dan zelo težak. Luka Janežič, edini med Slovenci je v tej sezoni nastopil na diamantni ligi in je premagal številne najboljše svetovne in evropske tekače, je bil prvi tudi v Izraelu, …

Aktualno

Cerar ob dnevu državnosti: Ustavimo se

Kategorija: Slovenija Sat, 24 Jun 2017 20:05:00 +0200 Slovenija bo jutri slavila 26. obletnico osamosvojitve, osrednja državna proslava pa danes na predvečer praznika poteka na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred proslavo se je na slavnostni seji sestal državni zbor, kjer je zbrane nagovoril podpredsednik DZ Matjaž Nemec. Predsednik vlade Miro Cerar je državljanom in državljankam že čestital ob dnevu državnosti. Kot je dejal, »živimo v času, ko pogosto tako hitimo, da si ne vzamemo dovolj časa za zares pomembne stvari.« Cerar: Ustavimo se »Danes, ko praznujemo pomemben del naše zgodovine, ko obeležujemo šestindvajesto obletnico naše neodvisnosti, vas kot predsednik vlade te naše drage Slovenije pozivam, da se ustavite. Vzemite si čas in pomislite na vse lepe trenutke naše skupne prehojene poti. Trenutke, ko smo se veselili naših uspehov, naj bo to na področju gospodarstva, znanosti, kulture, športa ali na kateremkoli drugem …

Aktualno

Shakespeare v času Trumpa

Kategorija: Globalno Sat, 24 Jun 2017 20:00:00 +0200 Prejšnjo soboto se je po 57. ulici v New Yorku vila dolga vrsta ljudi, ki so kljub poletni pripeki potrpežljivo čakali na razgretem betonu. Dan prej je odprla vrata nova razstava in v hipu postala najbolj vroč umetniški projekt v mestu, čeprav so bili artefakti na dosegu vsakega telefona. Toda čivkanje Donalda Trumpa je v pozlačenih okvirjih dobilo posebno vrednost.Ustvarjalci satirične večerne oddaje The Daily Show so predsednikovo razvpito brbljanje po družbenem omrežju twitter pretvorili v muzejsko instalacijo in jo v ameriški tradiciji predsedniških knjižnic poimenovali Predsedniška twitter knjižnica Donalda J. Trumpa. »Poleg jedrskega konca bodo ta sporočila Trumpova najbolj trajna zapuščina,« so napovedali odprt­je začasne postavitve, ki je obiskovalce vabila le lučaj kamna stran od črnega stolpa, Trumpovega nebotičnika na Peti aveniji. Voditelj Trevor Noah in sodelavci so se …