Trump napoveduje, da bo do Putina ostrejši, kot bi bila Hillary Clinton

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je na svoji prvi novinarski konferenci po lanskem juliju odločno zanikal nepotrjene informacije o tem, da ima Rusija o njem kočljive informacije. Napadel je medije, ki so te informacije objavili in prepustil besedo odvetnici, ki je opisala kako se bo izognil konfliktu interesov.

Televizija CNN je v torek na podlagi obveščevalnih informacij poročala, da so ruski obveščevalci pridobili kočljive informacije o Trumpu ter da so se njegovi podporniki pred volitvami sestajali z Rusi ter domnevno usklajevali ofenzivo proti demokratski kandidatki Hillary Clinton.

Spletni medij Buzzfeed je potem objavil nepotrjeni dokument o tem, da je Trump med obiskom Moskve prostitutkam naročil, naj urinirajo na posteljo, v kateri sta prej spala predsednik ZDA Barack Obama in Michelle Obama.

Trump in njegov odvetnik sta že sinoči to označila za popolno laž in izmišljotino, Trump pa je na novinarski konferenci CNN označil za medij, ki širi lažne novice in novinarju televizije ni dovolil zastaviti vprašanja. Obtožbe je zavrnil tudi s trditvijo, da ga vsi poznajo kot človeka, ki se boji bacilov in kaj takega potemtakem ne bi počel.

Sploh pa je menda med potovanjem zelo previden in telesnim stražarjem vedno naroči, naj bodo posebej previdni, ker so po hotelskih sobah majhne kamere in to ne le v Rusiji.

Prvič doslej je dovolil možnost, da so Rusi morda res vdrli v računalnike demokratov, pri čemer je odgovornost za to naprtil demokratom, ker da se niso zavarovali tako dobro, kot so se republikanci. Ameriški obveščevalci sicer poročajo, da so Rusi vdirali v računalnike obeh strank, vendar WikiLeaksu v objavo predajali le kočljive informacije o demokratih.

Trump je zagotovil, da nima nobenih interesov v Rusiji in celo dejal, da bo ostrejši do ruskega predsednika Vladimirja Putina, kot bi bila Hillary Clinton. “Ali lahko res kdo verjame, da bi bila Clintonova bolj ostra do Putina od mene?” je vprašal Trump in dodal, da je večja možnost, da se s Putinom ne bosta razumela.

Čeprav pa je prepričan, da izboljšanje odnosov ne bi škodilo. “Odnosi z Rusijo so grozni. Če je Trump všeč Putinu, je to lahko le prednost, ne pa slabost,” je dejal prihodnji predsednik ZDA, ki je zaradi Rusije v sporu z obveščevalci lastne države. Razen medijev je namreč napadel tudi obveščevalce in menil, da bodo imeli velik madež na svoji časti, če so lažne informacije o njem posredovali medijem.

Zgodbe s tem ni končal, saj kongresni demokrati zahtevajo temeljito preiskavo. Po osmih letih administracije, ki je ni prizadel noben osebni, finančni ali drug škandal povezan s predsednikom, se ZDA v naslednjih štirih letih obeta nekaj, česar še niso doživele.

Na novinarski konferenci se je razen Rusije našlo nekaj časa tudi za druge teme, kot je Trumpov načrt za odpravo zdravstvene reforme predsednika Obame. O tem je dejal, da jo bodo ukinili in potem hitro našli nekaj veliko boljšega. Kaj bo to, ni znano, saj republikanci po sedmih letih zaganjanja v izjemno zapleteno reformo, ki je zagotovila zavarovanje 20 milijonom ljudi, še nimajo nobene ustrezne alternative.

Trump je novinarsko konferenco začel v svojem slogu, s prilaščanjem zaslug za nova delovna mesta in ohranitev proizvodnje v ZDA po njegovi zmagi 8. novembra. Zagotovil je tudi, da bo ustvaril toliko novih delovnih mest, “kot jih Bog še ni videl”.

Konkretna podjetja je pustil pri miru, napadel pa je celotno farmacevtsko industrijo, da ima preveč moči in gromozansko služi z javnimi razpisi za vladna programa zavarovanja za starejše medicare in revne medicaid. Napovedal je korenito reformo razpisov na tem področju.

Prav tako bo na meji z Mehiko zgradil zid in ne ograjo, za kar bo plačala Mehika, ki da jo sicer zelo spoštuje. Če ne v gotovini pa kako drugače.

Vmes je napovedal tudi imenovanje trenutnega namestnika ministra za veteranske zadeve Davida Shulkina na položaj ministra, kar pomeni, da bo na čelu ministrstva, ki ga je med kampanjo kritiziral kot katastrofalno vodenega, obdržal Obamovega človeka.

Besedo je predal odvetnici iz pravniške firme Morgan Lewis Sheri Dilon, ki je nanizala ukrepe, s katerimi se bo novoizvoljeni predsednik ZDA ločil od svojih poslovnih interesov in jih predal svojim otrokom. “Če po osmih letih ugotovim, da niso dobro opravili dela, jih bom odpustil,” se je pošalil.

Trumpova organizacija bo še naprej sklepala nove posle v ZDA, ne pa tudi v tujini. Kaj bo z obstoječimi posli v tujini, ni jasno. Trump ima okrog 500 poslovnih interesov v 20 državah sveta.

Trump je ponovno zavrnil objavo davčnih napovedi in dejal, da to zanima le še medije in da ni pomembno, ker je zmagal na volitvah, čeprav jih ni objavil.

Dilonova je dejala, da ne bi bilo pošteno, da uniči podjetje, ki ga je ustvarjal celo življenje. Imenovan bo posebni etični nadzornik, ki bo preverjal nove posle, sinova Eric in Donald mlajši bosta delala, glede hčerke Ivanke pa ni bilo besede. Ves dobiček od Trumpovih hotelov doma in po svetu od tujih vlad bo usmerjen v finančno ministrstvo ZDA.

Novoizvoljeni predsednik je med drugim obljubil, da bo v naslednjih dveh tednih našel kandidata za vrhovno sodišče za zapolnitev praznine po smrti konservativne ikone Antonina Scalie. Republikanski senatorji so se izognili ustavi in blokirali Obamovega kandidata v upanju, da bo na volitvah zmagal Trump, da potem imenujejo konservativca.

Povezane teme

ameriške volitve, Donald Trump, ZDA

Rubrika Aktualno

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

Izbrisali so ga iz imenika odvetnikov

Vprašanje, ali je specializirano tožilstvo sploh vedelo, da David Šega trenutno ne sme opravljati odvetniškega poklica, ko je po izvedenem dokaznem postopku v aferi Elektrooptika na ljubljanskem sodišču pred dnevi predlagalo, naj sodišče poleg zaporne kazni na tri leta in dva meseca Šegi izreče še prepoved opravljanja odvetniškega poklica za dobo štirih let. Ljubljansko sodišče predlogu za obsodilno sodbo ni sledilo, posledično nepravnomočno oproščenemu tako seveda tudi varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ni izreklo, pa vendar David Šega še nekaj časa v sodni dvorani ne bo smel obleči odvetniške toge. V odvetniške vrste šele konec leta Dejstvo je namreč, da mu je to prepovedala odvetniška zbornica. Ta ukrep ga je doletel za dobo desetih mesecev, ker ga je mariborsko sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja izneverjanja in je sodba postala pravnomočna. David Šega se jo je trudil izpodbiti tudi na vrhovnem sodišču, a mu ni uspelo. Ne glede na to, da je kaznivo dejanje storil kot odvetnik, izneveril se je namreč stranki, ki jo je zastopal na sodišču, se je David Šega neumorno branil tudi v disciplinskem postopku pred odvetniško zbornico. Disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije mu je po tem, ko je obsodilna sodba na pol leta zapora s preizkusno dobo enega leta postala pravnomočna, izreklo disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo desetih mesecev, ker pa se je zoper to odločitev pritožil na vrhovno sodišče, sklep o prepovedi opravljanja odvetniškega poklica dolgo ni postal pravnomočen. To se je zgodilo šele februarja letos, smo izvedeli po poizvedovanju na odvetniški zbornici. Sporočili so nam, da je vrhovno sodišče potrdilo odločbo Disciplinskega sodišča Odvetniške zbornice Slovenije, zato so Davida Šego 16. februarja letos izbrisali iz imenika odvetnikov za dobo desetih mesecev. Za las je ušel zaporu Zgodba o kazenskem postopku zoper Davida Šego izvira iz gospodarskega spora, v katerem je zastopal

Aktualno

Opozorilo za zmaje

Drugi krog državnega košarkarskega prvenstva v ligi za prvaka je prinesel največje presenečenje v Rogaški Slatini. Košarkarjem Olimpije so ceno zbili gostitelji, ki so jih pred 650 domačimi gledalci premagali na najslajši način. S košem 40-letnega veterana Dragiše Drobnjaka v zadnji sekundi so jih premagali za zgolj točko – 75:74 (44:31). S tem so končali zmagoviti niz Ljubljančanov v domači ligi, ki je trajal kar tri mesece. “Vprašanje je, kako bi se končalo, če bi boljše odigrali prvi polčas. O tem moramo razmišljati. Če bomo imeli v glavi, da lahko kakšno stvar opravimo s pol moči, se bomo opekli. Opozorilo je prišlo ob pravem času,” je dejal trener Olimpije Gašper Okorn. Njegovi igralci so se resda ležerno lotili tekme, v prvem polčasu zaostajali že za 14 točk, v nadaljevanju pa celo za točko več. A so se pred zadnjo četrtino povsem približali, z delnim izidom 10:1 celo povedli (69:65). Najboljši posameznik tekme Nikola Janković (26 točk, 10 skokov) je v izenačeni končnici osem sekund pred koncem zmaje povedel v vodstvo, a je Drobnjak (11 točk, 6 skokov) v hitrem napadu na drugi strani zadel ob osebni napaki Brandona Jeffersona. Pri Rogaški Slatini je bil z 18 točkami (14 v prvem polčasu) najučinkovitejši Tadej Ferme. “Večji del tekme smo odigrali zelo dobro, Olimpijo držali na varni razdalji. V zadnji četrtini nismo našli rešitve za razigranega Jankovića, Jefferson bi z meti iz razdalje skoraj obrnil tekmo. Z maksimalno borbenostjo nam je vendarle uspelo,” je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič, ki se ni pozabil zahvaliti za tribuno s tribun. Rezultati, liga za prvaka, 2. krog: Krka – Hopsi 76:65 (43:34), Rogaška – Olimpija 75:74 (44:31), Helios – Zlatorog 60:67 (34:35); vrstni red: 1 Krka 4 točke, 2. Rogaška 4, 3. Olimpija 3, 4. Zlatorog 3, 5. Helios 2, 6. Hopsi 2; liga za obstanek, 2. krog: LTH – Šenčur 62:92, Portorož – Tajfun 54:89 (22:47), Primorska – Podčetrtek (sinoči); vrstni red: 1. Primorska (tekma manj) 21 točk, 2. Tajfun 20, 3. Šenčur 20, 4. Podče

Aktualno

Kvalifikacije za SP 2018: Chris Martin prinesel pomembno zmago Škotski

Kategorija: Nogomet Sun, 26 Mar 2017 23:06:00 +0200 Glasgow – Velikim napovedim o borbeni igri reprezentance in kombinatoriki v zvezni vrsti je sledila zelo bleda predstava na zelenici Hampden parka v Glasgowu. Slovenija je v tekmo očitno vstopila z jasnim ciljem, da zadrži neodločen rezultat, neambicioznost pa se jim je maščevala v 88. minuti tekme, ko je zmago Škotski prinesel Chris Martin. Slovenija v drugem polčasu sploh ni napadala in niti ni ogrozila vratarja Craiga Gordona, na drugi strani pa so si Škoti z dvema vratnicama in kopico polpriložnosti po udarcih iz kota zaslužila zmago. Gordon Strachan je vsaj začasno obdržal službo in Škotsko ohranil v boju za svetovno prvenstvo v Rusiji 2018. Srečko Katanec se na drugi strani s taktiko ni izkazal, sredina igrišča je bila povsem nevidna, tudi Kevin Kampl in Josip Iličić sta odpovedala. Robert Berić …