Hrvatje bodo spet postopoma dražili cestnine

Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bodo s 3. aprilom za pet odstotkov zvišali cestnine, nad katerimi ima pristojnost javno podjetje Hrvatske avtoceste (Hac). Dovolili so tudi poletno sezonsko podražitev za 10 odstotkov, ki jo bo poleg Haca uveljavilo javno podjetje Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ).

Hrvaški minister za promet in infrastrukturo Oleg Butković je pojasnil, da so začeli proces prestrukturiranja poslovanja javnih avtocestnih podjetij, s katerim se bodo izognili privatizaciji avtocest. Združiti nameravajo Hac in ARZ ter javno podjetje za vzdrževanje avtocest in cestnine (Hac-Onc). V Hacu in ARZ upravljajo s približno 1065 kilometri avtocest.

S 3. aprilom bodo poenotene cestnine v obeh javnih podjetjih, a bodo še zmeraj za približno 15 odstotkov nižje kot pri koncesionarjih v hrvaški Istri in na severozahodu države, je povedal Butković.

Za uporabo avtoceste med Zagrebom in Splitom je treba trenutno plačati 174 kun ali približno 23,6 evra, po uskladitvi cen z ARZ pa se bodo cene povzpele na 181 kun (24,5 evra). Hac skrbi tudi za avtocesto med Obrežjem in hrvaško-srbsko mejo, za avtocestno povezavo z Osijekom in tudi za tisto med Zagrebom in mejo z Madžarsko čez Varaždin.

Med 1. julijem in 30. septembrom bodo cestnine Hac in ARZ višje za 10 odstotkov, je dejal Butković na novinarski konferenci po seji vlade. Kot je pojasnil, sezonska podražitev ne bo veljala za avtobuse in tovorna vozila.

Butković je poudaril, da je reforma nujno potrebna, ker ima cestni sektor za 5,2 milijarde evrov obveznosti. Letošnje obveznosti so 1,14 milijarde evrov. Javni avtocestni podjetji kljub pozitivnim poslovnim rezultatom ne moreta izpolniti obveznosti v naslednjih petih letih, ko bo treba poplačati večino dolgov, je še dejal.

Hrvaški minister je izpostavil tudi, da bo pri reprogramiranju dolgov sodelovala Svetovna banka. Omenil je, da dolgovi cestnega sektorja predstavljajo nekaj več kot 13,5 odstotka javnega dolga države.

Napovedal je, da bodo reformo sklenili leta 2020, ko nameravajo uveljaviti bolj sodobni sistem pobiranja cestnin.

Povezane teme

balkan, cestnina, hrvaška
Aktualno

Slovenija in Hrvaška v skupni projekt pametnih omrežij

Direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je skupaj z drugimi predstavniki družb v projektu pametnih omrežij SINCRO.GRID v Bruslju podpisal pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Namen projekta je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Po enem tednu od požara v Kemisu uspeli očistiti površino potoka Tojnica, sanacija bo dolgotrajna

Policijska preiskava požara, ki je minuli ponedeljek izbruhnil v podjetju Kemis, še poteka. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti primera na Policijski upravi Ljubljana težko napovedo, kdaj bo zaključena, so pojasnili za STA. Pristojne službe pa so po tednu dni z gladine potoka Tojnica uspele očistiti oljno goščo, ki se je ob gašenju stekla v potok.

Aktualno

Hitro slovo Role in Žemlje od Roland Garrosa

Kategorija: Tenis Mon, 22 May 2017 19:20:00 +0200 Pariz – Slovenska teniška igralca Blaž Rola in Grega Žemlja nista bila dolgo v igri v kvalifikacijah drugega letošnjega turnirja velike četverice, odprtega prvenstva Francije v Parizu. Oba sta namreč pokleknila že uvodoma, od Ptujčana je bil s 7:6 (2) in 6:3 uspešnejši predstavnik BiH Mirza Bašić, od Gorenjca pa s 6:1 in 6:4 Kolumbijec Santiago Giraldo. Kolumbijec, ki se spogleduje z elitno stoterico, je deveti nosilec kvalifikacij, od Žemlje pa je bil boljši drugič v tretjem medsebojnem obračunu, po lanskem četrtfinalu challengerja v Fairfieldu. Zmagovalec si je pripravil kar deset priložnosti za brejk in izkoristil tri, medtem ko se ni poraženec dokopal do niti ene same. Nekoliko boljši odpor je Bašiću nudil Rola, ki mu ni pomagalo niti sedem asov niti sedem priložnosti za odvzem tekmečevega začetnega udarca, ko pa je …

Aktualno

Avgusta bodo glavno besedo dobili arheologi

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 19:10:00 +0200 Novo mesto – Opogumljeni s pomembnimi arheološkimi odkritji iz halštatskega obdobja pri spomladanskih predhodnih arheoloških raziskavah na Glavnem trgu, Pugljevi ulici in v spodnjem delu Rozmanove ulice, bo novomeška občina financirala še nadaljne raziskave v tem delu starega mestnega jedra. Lokalno skupnost bo zanje namenila dobrih 700.000 evrov.»Odgovore o tem, katere najdbe, ki zajemajo ostanke naselbin iz rimskega obdobja, delno najdbe iz prazgodovinskega obdobja ter pozno-srednjeveške in novoveške najdbe, so še vse skrite v novomeških tleh, bodo arheologi dobili v nadaljnjih obsežnih raziskavah. Naša kulturna dediščina je vrednota, na kateri sloni tudi zgodba našega mesta, zato se veselimo morebitnih novih ugotovitev, ki jo bodo še dodatno obogatile,« je za Delo povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Halštatske najdbe presenetile Arheologi nameravajo že v avgustu del starega mestnega jedra spremeniti v pravo …

Aktualno

Starši prvošolčkov ne bodo doplačevali

Konec šolskega leta že tradicionalno začini prerekanje šolskega ministrstva in založnikov, ki za učence pripravljajo učbenike in delovne zvezke za novo šolsko leto. Predstavniki založniških hiš že vrsto let niso zadovoljni z učbeniško politiko države, predvsem jih moti, da se na njihove račune steče premalo denarja, zato si prizadevajo vzpostaviti predvidljiv in utečen sistem financiranja učnih gradiv. Včeraj so v znak protesta zapisali javno pismo, pred dnevi pa z dopisi obvestili osnovne šole, da bodo starši prvošolčkov, kljub drugačnim zagotovilom šolskega ministrstva, morali doplačati učbeniški komplet za prvi razred. Na repu Evrope “Še februarja letos je šolsko ministrstvo staršem javno obljubljalo brezplačne delovne zvezke, polno financiranje ministrstva, v okrožnici 10. maja pa je za to namenilo sredstva, ki tega ne omogočajo,” razlaga Maruša Kmet, glavna direktorica Založbe Rokus Klett. Založniki so po njenih besedah nezadovoljni tudi z obsegom financiranja učbeniških skladov. “Izračuni pokažejo, da bo ob sedanjem financiranju zamenjava učbenikov v učbeniških skladih oziroma obnova skladov mogoča v povprečju vsakih sedem let, kar je več, kot ob redni uporabi učna gradiva fizično vzdržijo. Tovrstna praksa našega ministrstva oskrbo z učbeniki v Sloveniji še naprej potiska na zadnja mesta v Evropi.” 30do 120 evrov znaša učbeniški komplet za prvošolčka Na šolskem ministrstvu pa mirijo: “Staršem prvošolčkov ne bo treba doplačevati učnih gradiv.” Ministrica Maja Makovec Brenčič je včeraj pojasnila, da so šole dolžne spoštovati veljavnost ustreznega učnega gradiva in da doplačevanje tega ni nujno: “Zelo pomembno je, da učitelji in starši izberejo, kaj je smiselno in potrebno, da se v posameznem razredu uporablja.” Založbe seveda pripravijo svoje komplete, učitelji, ki se odločijo, katero gradivo bodo uporabljali, in starši, ki dajejo soglasje k tem gradivom, pa lahko izberejo, kaj bodo imeli učenci na mizi in v kolikšnem obsegu, cele komplete ali le njihov del. “

Aktualno

Nigrad: Nikomur ni jasno, od kod milijon izgube

Kar je začasni direktor Nigrada Marko Plečko napovedoval že od nastopa mandata, se je uresničilo. Nigrad je poslovno leto 2016 zaključil z izgubo. Medtem ko rdeče številke Nigrada niso presenečenje, pa je presenetljiva višina izgube. Namesto sprva napovedovanih 700 tisoč evrov se je namreč končna številka ustavila pri kar -1,06 milijona evrov. Župan Andrej Fištravec, ki je v tujini, se včeraj na finančne težave Nigrada ni odzval, njegov najtesnejši svetovalec Marko Kovačič pa pravi: “Za poslovanje vsake gospodarske družbe odgovarja poslovodstvo oziroma direktor. Na občini smo bili seznanjeni s težavami pri poslovanju, vendar nas je obseg težav in izgub zelo presenetil.” “> Marko Žula: Zelo kreativno Plečko tega, kako je nastala izguba v takšni višini, ne pojasni natančno. Zapiše pa, da je Nigrad v letu 2016 med prevrednotovalne poslovne odhodke evidentiral slabitev terjatev za neplačane račune iz naslova komunalnih in ostalih storitev, delno račune za eskalacijo do Mestne občine Maribor (MOM) in dano posojilo družbi Nigrad Inženiring, vse skupaj v višini 614.333 evrov. “Zelo kreativno, v minus je torej dal tudi vse neplačane fakture manjših občin, pa čeprav jih te, sicer z manjšo zamudo, vedno plačajo v celoti. Bo pa zato slika v 2017. toliko lepša,” pravi januarja odstavljeni direktor Marko Žula. Bolj kot to sicer Žula pod vprašaj postavi del minusa, ki je nastal zaradi spornih terjatev do MOM. Kot je namreč znano, je Nigrad v času Žule občino tožil za 575 tisoč evrov zaradi neplačane valorizacije, ki mu pripada na osnovi pogodbe za vzdrževanje javnih prometnih površin. “Nigrad je na prvi stopnji tožbo izgubil. Glede na to, kako Plečko zadevo vodi, me to ne preseneča. Postopek proti občini sem namreč sprožil jaz, zato vem, da sem bil v njem predlagan kot priča. Pa me, kot še nekaj drugih ključnih prič, na sodišče nobeden ni povabil,” Žula namigne na to, da je Plečko zato, da bi naredil uslugo občini, del minusa ustvaril namerno. Da si lahko vsaj del krivd