Ilka Štuhec je druga najboljša smučarka sezone 2016/17

Sezona 2016/17 svetovnega pokala alpskih smučark se je končala v nedeljo v ameriškem Aspnu, kjer so se alpske smučarke in smučarji pomerili še za zadnje točke. Fenomenalno bero točk je v Aspnu nadaljevala Ilka Štuhec, ki je sezono končala kot druga najboljša smučarka zime, z dvema osvojenima globusoma.

Če je po tekmovalni upokojitvi šampionke Tine Maze kazalo, da bomo še dolgo čakali, da bo prišla serijska zmagovalka njenega kova, pa se takšen črni scenarij ni uresničil. Letos je eksplodirala Ilka Štuhec ter v celoti na tekmah pokazala svojo izjemno nadarjenost za hitre discipline. Mariborčanka je sezono končala na drugem mestu v skupni razvrstitvi svetovnega pokala alpskih smučark. Pred njo se je uvrstila le zmagovalka skupnega seštevka zime Američanka Mikaela Shiffrin. Šestindvajsetletnica je ob tem osvojila kombinacijski globus in kot prva Slovenka v zgodovini smukaški globus. Štuhčeva je v tej pravkar končani sezoni zbrala 1325 točk, kar je največ v karieri. Shiffrinova je na vrhu z 1643 osvojenimi točkami.

Štajerka je bila, potem ko se je februarja na svetovnem prvenstvu poškodovala Švicarka Lara Gut, celo v boju za veliki kristalni globus. Boj je na koncu dobila Shiffrinova, ki je slavila s 318 točkami prednosti od najboljše Slovenke, ki je Američanki težko konkurirala v slalomu in veleslalomu. Štuhčeva na zadnjem slalomu v Aspnu ni nastopila, na veleslalomu pa je končala brez točk na 21. mestu.

Zato pa je konkurenco šolala v smuku, zmagala je na finalni smukaški tekmi ter je s štirimi smukaškimi zmagami osvojila svoj prvi smukaški globus v karieri. Do konca se je borila še za tretji mali globus, superveleslalomskega. Superveleslalomsko sezono je končala na drugem mestu, za natanko pet točk je bila od Slovenke na koncu boljša Tina Weirather iz Liechtensteina, ki je prav na zadnjem superveleslalomu pokazala najboljšo predstavo in zmagala, Štuhčeva je bila na zadnjem superveleslalomu odlična druga ter je sezono končala z eno superveleslalomsko zmago več od Weiratherjeve, boj za globus pa je izgubila v Garmischu, ko je bila 22.

Štuhčeva je v tej sezoni osvojila kar 1022 točk več od izkupička iz sezone prej. V vseh prejšnjih šestih sezonah, v katerih je tekmovala, tri sezone je izpustila zaradi poškodb 2009, 2010, 2011, je skupno osvojila 817 točk, torej 508 točk manj, kot je točk, ki jih je osvojila v tej sezoni. Osvojila je sedem zmag v svetovnem pokalu ter zbrala 13 uvrstitev na stopničke, na svetovnem prvenstvu je bila zlata za naslov smukaške svetovne prvakinje. Štuhčeva je zmagala v treh disciplinah, dobila je štiri smuke, dva superveleslaloma in alpsko kombinacijo. Točke pa je osvajala v vseh petih disciplinah, v slalomu in veleslalomu je z 10. in 14. mestom vpisala najboljša dosežka v teh dveh disciplinah.

“V letošnji sezoni se je vse ‘poklopilo’ in je bilo vse tako kot mora biti. Zelo sem uživala. Ne vem še nič za naslednjo sezono, zato ker smo ravno zaključili to in še res ne razmišljam, kaj bo naslednje leto,” je ugibanja o prihodnji olimpijski sezoni, v kateri bo glavno slovensko orožje za kolajne, pospremila Štuhčeva.

Druga najboljša predstavnica slovenske ženske ekipe je bila Ana Drev, ki nastopa le v eni disciplini, veleslalomu. V tej sezoni je bila zelo konstantna z uvrstitvami v prvo deseterico, manjkale pa so stopničke. Sezono je končala na osmem mestu v veleslalomskem seštevku, izven elitne sedmerice, kamor se je prebila minulo sezono, s čimer ni izpolnila lastnih pričakovanj. “Iz tega, da sem malo nazadovala v primerjavi s prejšnjo sezono ne bi zganjala neke drame. V športu je kdaj žal tako, da greš stopnico nazaj. Moram še analizirati, zakaj se je to zgodilo,” je dejala Drevova.

Za ob Štuhčevi največji napredek v primerjavi s prejšnjo sezono je poskrbela slalomistka Ana Bucik, ki je sezono končala na 17. mestu v slalomskem seštevku.

Pri moških je navdušil Boštjan Kline, ki je v skupnem seštevku pristal na 20. mestu, v smukaškem in superveleslalomskem pa na 10. in 11. Mariborčan je bil tudi edini ob Štuhčevi, ki je v pravkar končani sezoni svetovnega pokala stopil na oder za zmagovalce ter osvojil zmago. Žan Kranjec, ki je bil dvakrat tik pod stopničkami na četrtem mestu, je sezono končal kot 14. veleslalomist zime, Martin Čater je 26. v superveleslalomskem seštevku, Štefan Hadalin pa 35. v slalomskem seštevku.

Kline ni navdušil le s svojim prvencem, smukaško zmago v Kvitfjellu, ampak je vpisal tudi precejšen skok na svetovni startni lestvici v smuku. Kline si je zagotovil šesto smukaško startno izhodišče, kar je najboljši dosežek katerega od članov slovenske moške vrste. Edini predstavnik moške smukaške vrste pred njim, ki je bil tako visoko, je bil Andrej Jerman na sedmem in osmem mestu v sezonah 2008 in 2007.

Pri alpskih smučarkah je sezona z osvojenim seštevkom svetovnega pokala za prvi veliki kristalni globus pripadla Američanki Mikaeli Shiffrin, ki je osvojenemu naslovu svetovne slalomske prvakinje dodala še slalomski mali kristalni globus. Veleslalomski globus, prvi karierni, je pripadel Francozinji Tessi Worley, kombinacijski in smukaški Štuhčevi, gre prav tako za njena prva osvojena globusa, superveleslalomskega, prav tako svojega prvega, pa je vzela tekmovalka iz Liechtensteina Tina Weirather.

Pri moškem delu karavane je bil znova najuspešnejši Avstrijec Marcel Hirscher, ki je osvojil rekordni šesti zaporedni veliki kristalni globus, toliko globusov še ni osvojil nihče pred njim. Salzburžan je ob tem svoj rekordni veliki kristal osvojil z največjo razliko kar 675 točk. Z rekordno prednostjo v skupnem seštevku je leta 2001 slavil prav tako Salzburžan Hermann Maier, ki je slavil z naskokom 743 točk pred rojakom Stephanom Eberharterjem.

Hirscher jih je zbral 1599, Norvežan Kjetil Jansrud na drugem mestu pa 924. Hirscher je v pravkar končani sezoni osvojenima naslovoma svetovnega prvaka v veleslalomu in slalomu dodal še osvojena mala kristalna globusa v obeh tehničnih disciplinah.

Smukaški globus je že drugo leto zaporedoma pripadel Italijanu Petru Fillu, superveleslalomski pa Norvežanu Jansrudu. Kombinacijskega je vzel Francoz Alexis Pinturault.

Avstrijski smučarji so bili najuspešnejši v pravkar končani sezoni, saj so zmagali tako v seštevku moških tekem (5048 točk) pred Francozi kot tudi v absolutni kategoriji pokala narodov (8966 točk) pred Italijo. Slovenija je v moški konkurenci po 36 tekmah končala na 10. mestu (772 točk). Izkupiček točk, kolikor so jih zbrali slovenski alpski smučarji v tej sezoni, je največji v zadnjih devetih letih. V seštevku pokala narodov, vseh 74 tekem, pa je Slovenija končala na devetem mestu (2730 točk), boljša sezona od letošnje je bila sezona 2012/2013, ko je Slovenija v pokalu narodov pristala na osmem mestu (3120 točk).

V ženski konkurenci so bile na 37 tekmah najuspešnejše Italijanke (4911 točk) pred Avstrijkami (3918 točk) in Švicarkami (3554 točk). Slovenke so končale na odličnem petem mestu z osvojenimi 1958 točkami, kar je največ v zadnjih štirih sezonah. Pred Slovenkami so se uvrstile le še Američanke (3082 točk).

Povezane teme

alpsko smučanje, Ilka Štuhec, Slovenija, šport
Aktualno

Pahor z Dudo in Ivanićem o razmerah na Zahodnem Balkanu

Predsednik republike Borut Pahor je ob začetku uradnega obiska poljskega predsednika Andrzeja Dude na gradu Strmol gostil še predsedujočega predsedstva BiH Mladena Ivanića, ki jima je predstavil stališča glede EU in razmere na Zahodnem Balkanu. Strinjali so se, da bi širitev EU na Zahodni Balkan pripomogla k miru in stabilnosti v regiji.

Aktualno

Planica imela skoraj 2 milijona evrov proračuna

Predsednik organizacijskega komiteja Planice Drago Bahun je dejal, da ima pravkar končani finale svetovnega pokala v smučarskih skokih 1,9 milijona evrov proračuna. To je več, kot znašajo proračuni večine slovenskih panožnih športnih zvez. Najemnina in s tem priprava Nordijskega centra Planica (NCP) sta znašala 360.000 evrov.

Aktualno

Slovenci za avtomobile zapravimo največ v Evropi

Slovenska gospodinjstva so leta 2015 za osebno mobilnost v povprečju namenila 16 odstotkov vseh svojih izdatkov, kar jih uvršča v sam evropski vrh. Tega leta je bilo pri nas registriranih več kot milijon osebnih avtomobilov. Je pa vozni park Slovencev precej star, saj je bilo leta 2015 največ avtomobilov starih najmanj 12 let.

Aktualno

Peter Prevc: ”Moj ponos je ranjen.”

Slovenija je na finalu sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih na letalnici v Planici na ekipni tekmi zasedla peto mesto in več kot 50 točk zaostala za tretjeuvrščeno Poljsko, prepričljivo pa je zmago iz lanskega leta ubranila Norveška pred Nemčijo, četrta je bila Avstrija. Slovenija je bila lani pod Poncami ekipno druga.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

Izbrisali so ga iz imenika odvetnikov

Vprašanje, ali je specializirano tožilstvo sploh vedelo, da David Šega trenutno ne sme opravljati odvetniškega poklica, ko je po izvedenem dokaznem postopku v aferi Elektrooptika na ljubljanskem sodišču pred dnevi predlagalo, naj sodišče poleg zaporne kazni na tri leta in dva meseca Šegi izreče še prepoved opravljanja odvetniškega poklica za dobo štirih let. Ljubljansko sodišče predlogu za obsodilno sodbo ni sledilo, posledično nepravnomočno oproščenemu tako seveda tudi varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ni izreklo, pa vendar David Šega še nekaj časa v sodni dvorani ne bo smel obleči odvetniške toge. V odvetniške vrste šele konec leta Dejstvo je namreč, da mu je to prepovedala odvetniška zbornica. Ta ukrep ga je doletel za dobo desetih mesecev, ker ga je mariborsko sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja izneverjanja in je sodba postala pravnomočna. David Šega se jo je trudil izpodbiti tudi na vrhovnem sodišču, a mu ni uspelo. Ne glede na to, da je kaznivo dejanje storil kot odvetnik, izneveril se je namreč stranki, ki jo je zastopal na sodišču, se je David Šega neumorno branil tudi v disciplinskem postopku pred odvetniško zbornico. Disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije mu je po tem, ko je obsodilna sodba na pol leta zapora s preizkusno dobo enega leta postala pravnomočna, izreklo disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo desetih mesecev, ker pa se je zoper to odločitev pritožil na vrhovno sodišče, sklep o prepovedi opravljanja odvetniškega poklica dolgo ni postal pravnomočen. To se je zgodilo šele februarja letos, smo izvedeli po poizvedovanju na odvetniški zbornici. Sporočili so nam, da je vrhovno sodišče potrdilo odločbo Disciplinskega sodišča Odvetniške zbornice Slovenije, zato so Davida Šego 16. februarja letos izbrisali iz imenika odvetnikov za dobo desetih mesecev. Za las je ušel zaporu Zgodba o kazenskem postopku zoper Davida Šego izvira iz gospodarskega spora, v katerem je zastopal

Aktualno

Opozorilo za zmaje

Drugi krog državnega košarkarskega prvenstva v ligi za prvaka je prinesel največje presenečenje v Rogaški Slatini. Košarkarjem Olimpije so ceno zbili gostitelji, ki so jih pred 650 domačimi gledalci premagali na najslajši način. S košem 40-letnega veterana Dragiše Drobnjaka v zadnji sekundi so jih premagali za zgolj točko – 75:74 (44:31). S tem so končali zmagoviti niz Ljubljančanov v domači ligi, ki je trajal kar tri mesece. “Vprašanje je, kako bi se končalo, če bi boljše odigrali prvi polčas. O tem moramo razmišljati. Če bomo imeli v glavi, da lahko kakšno stvar opravimo s pol moči, se bomo opekli. Opozorilo je prišlo ob pravem času,” je dejal trener Olimpije Gašper Okorn. Njegovi igralci so se resda ležerno lotili tekme, v prvem polčasu zaostajali že za 14 točk, v nadaljevanju pa celo za točko več. A so se pred zadnjo četrtino povsem približali, z delnim izidom 10:1 celo povedli (69:65). Najboljši posameznik tekme Nikola Janković (26 točk, 10 skokov) je v izenačeni končnici osem sekund pred koncem zmaje povedel v vodstvo, a je Drobnjak (11 točk, 6 skokov) v hitrem napadu na drugi strani zadel ob osebni napaki Brandona Jeffersona. Pri Rogaški Slatini je bil z 18 točkami (14 v prvem polčasu) najučinkovitejši Tadej Ferme. “Večji del tekme smo odigrali zelo dobro, Olimpijo držali na varni razdalji. V zadnji četrtini nismo našli rešitve za razigranega Jankovića, Jefferson bi z meti iz razdalje skoraj obrnil tekmo. Z maksimalno borbenostjo nam je vendarle uspelo,” je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič, ki se ni pozabil zahvaliti za tribuno s tribun. Rezultati, liga za prvaka, 2. krog: Krka – Hopsi 76:65 (43:34), Rogaška – Olimpija 75:74 (44:31), Helios – Zlatorog 60:67 (34:35); vrstni red: 1 Krka 4 točke, 2. Rogaška 4, 3. Olimpija 3, 4. Zlatorog 3, 5. Helios 2, 6. Hopsi 2; liga za obstanek, 2. krog: LTH – Šenčur 62:92, Portorož – Tajfun 54:89 (22:47), Primorska – Podčetrtek (sinoči); vrstni red: 1. Primorska (tekma manj) 21 točk, 2. Tajfun 20, 3. Šenčur 20, 4. Podče

Aktualno

Kvalifikacije za SP 2018: Chris Martin prinesel pomembno zmago Škotski

Kategorija: Nogomet Sun, 26 Mar 2017 23:06:00 +0200 Glasgow – Velikim napovedim o borbeni igri reprezentance in kombinatoriki v zvezni vrsti je sledila zelo bleda predstava na zelenici Hampden parka v Glasgowu. Slovenija je v tekmo očitno vstopila z jasnim ciljem, da zadrži neodločen rezultat, neambicioznost pa se jim je maščevala v 88. minuti tekme, ko je zmago Škotski prinesel Chris Martin. Slovenija v drugem polčasu sploh ni napadala in niti ni ogrozila vratarja Craiga Gordona, na drugi strani pa so si Škoti z dvema vratnicama in kopico polpriložnosti po udarcih iz kota zaslužila zmago. Gordon Strachan je vsaj začasno obdržal službo in Škotsko ohranil v boju za svetovno prvenstvo v Rusiji 2018. Srečko Katanec se na drugi strani s taktiko ni izkazal, sredina igrišča je bila povsem nevidna, tudi Kevin Kampl in Josip Iličić sta odpovedala. Robert Berić …