Pred letom dni so Bruselj pretresli teroristični napadi, v katerih je bilo ubitih 32 ljudi

Najprej je počilo na bruseljskem letališču Zaventem, kjer sta se razstrelila dva samomorilska napadalca, tretji je sprožil eksploziv na postaji podzemne železnice v evropski četrti belgijske prestolnice. Več kot 300 ljudi je bilo ranjenih.

Spomin na krvave napade 22. marca lani je po letu dni še živ. V Belgiji stopnja teroristične nevarnosti ostaja na najvišji ravni, na bruseljskih ulicah še vedno patruljirajo močno oboroženi vojaki in policisti.

V sredo se bodo spominske slovesnosti začele na bruseljskem letališču, kjer se bodo belgijski kralj Philippe in kraljice Mathilde, žrtve napada, družinski člani in reševalci poklonili spominu na 16 ljudi, ki sta jih ubila samomorilska napadalca.

Kraljevski par se bo nato s podzemno železnico odpeljal do postaje Maalbeek nedaleč od sedeža Evropske komisije v središču Bruslja, kjer je samomorilski napadalec ubil 16 ljudi. Spominske slovesnosti se bodo končale z odkritjem spomenika na bližnjem krožišču Roberta Schumana. Bruseljski metro obletnice ne bo obeležil s tradicionalno minuto molka, temveč bodo pripravili minuto hrupa, k sodelovanju pa so povabili tudi potnike.

Prva eksplozija v hali za odhode bruseljskega letališča je odjeknila ob 7.58, druga je sledila približno devet sekund kasneje. Samomorilska napadalca sta imela bombi z žeblji skriti v velikih kovčkih. Udarni val je preprečil razstrelitev tretjemu samomorilskemu napadalcu. Njegovo bombo so nato našli med preiskavo letališča in jo nadzorovano razstrelili. Dobro uro kasneje, ob 9.11, je še ena eksplozija odjeknila na vlaku podzemne železnice na postaji Maalbeek.

V najbolj krvavem terorističnem napadu v zgodovini Belgije je bilo poleg treh napadalcev ubitih 32 ljudi, več kot 300 je bilo ranjenih, med njimi 62 hudo. V eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen tudi slovenski diplomat, ki je bil v času napada na poti v službo.

V napade je bilo vpletenih pet napadalcev. Trije so umrli, preostala dva so aretirali nekaj tednov po napadih. Vsi so bili vpleteni tudi v načrtovanje in organizacijo terorističnih napadov v Parizu novembra 2015.

Na letališču sta se razstrelila 29-letni Ibrahim El Bakraoui in 24-letni Najim Laachraoui. Na vlaku podzemne železnice je smrt sejal Bakraouijev mlajši brat, 27-letni Khalid. Belgijska policija je preostala vpletena, Mohameda Abrinija in Osamo Krayema, aretirala 8. aprila. V povezavi z napadi so sicer opravili vrsto hišnih preiskav in aretirali več oseb, največ v zloglasni bruseljski četrti Molenbeek.

Belgijske oblasti so po napadih začasno zaprle bruseljsko okno v svet. Promet na letališču je znova stekel slaba dva tedna kasneje. Prav tako je bil začasno ustavljen ves javni promet v belgijski prestolnici. Postajo podzemne železnice Maalbeek so znova odprli mesec dni po napadu.

Belgijsko notranje ministrstvo je po napadih zvišalo grožnjo terorističnih napadov na najvišjo raven. Bruseljske ulice so zavzeli do zob oboroženi vojaki in policisti. Varnost so poostrili tudi v obeh jedrskih elektrarnah v državi.

Belgijske oblasti so prav tako uvedle nadzor na mejnih prehodih s Francijo. Po napadih v Bruslju so varnostne ukrepe poostrile tudi številne druge države.

Povezane teme

Bruselj, teroristični napad, terorizem
Aktualno

Cerar: ”V Evropi ne sme prevladati strah.”

V Evropi kljub resnim izzivom ne sme prevladati strah pred populizmom in protekcionizmom, ne smemo dovoliti, da bi nas strah zavrl v iskanju priložnosti za mlade in za razvoj, je poudaril premier Miro Cerar v Rimu po podpisu rimske izjave ob 60. rojstnem dnevu EU. Rimska izjava po njegovi oceni verjetno ni dovolj ambiciozna, je pa izraz realnosti.

Aktualno

Erdogan Mayevi ponudil roko v skupnem boju proti terorizmu

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes britanski premierki Theresi May po telefonu izrekel sožalje zaradi sredinega terorističnega napada pred parlamentom v Londonu in poudaril, da sta tako Turčija kot Velika Britanija partnerici v boju proti terorizmu, ki ogroža mednarodni mir in varnost, na spletnih straneh poroča agencija Reuters.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

Izbrisali so ga iz imenika odvetnikov

Vprašanje, ali je specializirano tožilstvo sploh vedelo, da David Šega trenutno ne sme opravljati odvetniškega poklica, ko je po izvedenem dokaznem postopku v aferi Elektrooptika na ljubljanskem sodišču pred dnevi predlagalo, naj sodišče poleg zaporne kazni na tri leta in dva meseca Šegi izreče še prepoved opravljanja odvetniškega poklica za dobo štirih let. Ljubljansko sodišče predlogu za obsodilno sodbo ni sledilo, posledično nepravnomočno oproščenemu tako seveda tudi varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ni izreklo, pa vendar David Šega še nekaj časa v sodni dvorani ne bo smel obleči odvetniške toge. V odvetniške vrste šele konec leta Dejstvo je namreč, da mu je to prepovedala odvetniška zbornica. Ta ukrep ga je doletel za dobo desetih mesecev, ker ga je mariborsko sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja izneverjanja in je sodba postala pravnomočna. David Šega se jo je trudil izpodbiti tudi na vrhovnem sodišču, a mu ni uspelo. Ne glede na to, da je kaznivo dejanje storil kot odvetnik, izneveril se je namreč stranki, ki jo je zastopal na sodišču, se je David Šega neumorno branil tudi v disciplinskem postopku pred odvetniško zbornico. Disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije mu je po tem, ko je obsodilna sodba na pol leta zapora s preizkusno dobo enega leta postala pravnomočna, izreklo disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo desetih mesecev, ker pa se je zoper to odločitev pritožil na vrhovno sodišče, sklep o prepovedi opravljanja odvetniškega poklica dolgo ni postal pravnomočen. To se je zgodilo šele februarja letos, smo izvedeli po poizvedovanju na odvetniški zbornici. Sporočili so nam, da je vrhovno sodišče potrdilo odločbo Disciplinskega sodišča Odvetniške zbornice Slovenije, zato so Davida Šego 16. februarja letos izbrisali iz imenika odvetnikov za dobo desetih mesecev. Za las je ušel zaporu Zgodba o kazenskem postopku zoper Davida Šego izvira iz gospodarskega spora, v katerem je zastopal

Aktualno

Opozorilo za zmaje

Drugi krog državnega košarkarskega prvenstva v ligi za prvaka je prinesel največje presenečenje v Rogaški Slatini. Košarkarjem Olimpije so ceno zbili gostitelji, ki so jih pred 650 domačimi gledalci premagali na najslajši način. S košem 40-letnega veterana Dragiše Drobnjaka v zadnji sekundi so jih premagali za zgolj točko – 75:74 (44:31). S tem so končali zmagoviti niz Ljubljančanov v domači ligi, ki je trajal kar tri mesece. “Vprašanje je, kako bi se končalo, če bi boljše odigrali prvi polčas. O tem moramo razmišljati. Če bomo imeli v glavi, da lahko kakšno stvar opravimo s pol moči, se bomo opekli. Opozorilo je prišlo ob pravem času,” je dejal trener Olimpije Gašper Okorn. Njegovi igralci so se resda ležerno lotili tekme, v prvem polčasu zaostajali že za 14 točk, v nadaljevanju pa celo za točko več. A so se pred zadnjo četrtino povsem približali, z delnim izidom 10:1 celo povedli (69:65). Najboljši posameznik tekme Nikola Janković (26 točk, 10 skokov) je v izenačeni končnici osem sekund pred koncem zmaje povedel v vodstvo, a je Drobnjak (11 točk, 6 skokov) v hitrem napadu na drugi strani zadel ob osebni napaki Brandona Jeffersona. Pri Rogaški Slatini je bil z 18 točkami (14 v prvem polčasu) najučinkovitejši Tadej Ferme. “Večji del tekme smo odigrali zelo dobro, Olimpijo držali na varni razdalji. V zadnji četrtini nismo našli rešitve za razigranega Jankovića, Jefferson bi z meti iz razdalje skoraj obrnil tekmo. Z maksimalno borbenostjo nam je vendarle uspelo,” je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič, ki se ni pozabil zahvaliti za tribuno s tribun. Rezultati, liga za prvaka, 2. krog: Krka – Hopsi 76:65 (43:34), Rogaška – Olimpija 75:74 (44:31), Helios – Zlatorog 60:67 (34:35); vrstni red: 1 Krka 4 točke, 2. Rogaška 4, 3. Olimpija 3, 4. Zlatorog 3, 5. Helios 2, 6. Hopsi 2; liga za obstanek, 2. krog: LTH – Šenčur 62:92, Portorož – Tajfun 54:89 (22:47), Primorska – Podčetrtek (sinoči); vrstni red: 1. Primorska (tekma manj) 21 točk, 2. Tajfun 20, 3. Šenčur 20, 4. Podče

Aktualno

Kvalifikacije za SP 2018: Chris Martin prinesel pomembno zmago Škotski

Kategorija: Nogomet Sun, 26 Mar 2017 23:06:00 +0200 Glasgow – Velikim napovedim o borbeni igri reprezentance in kombinatoriki v zvezni vrsti je sledila zelo bleda predstava na zelenici Hampden parka v Glasgowu. Slovenija je v tekmo očitno vstopila z jasnim ciljem, da zadrži neodločen rezultat, neambicioznost pa se jim je maščevala v 88. minuti tekme, ko je zmago Škotski prinesel Chris Martin. Slovenija v drugem polčasu sploh ni napadala in niti ni ogrozila vratarja Craiga Gordona, na drugi strani pa so si Škoti z dvema vratnicama in kopico polpriložnosti po udarcih iz kota zaslužila zmago. Gordon Strachan je vsaj začasno obdržal službo in Škotsko ohranil v boju za svetovno prvenstvo v Rusiji 2018. Srečko Katanec se na drugi strani s taktiko ni izkazal, sredina igrišča je bila povsem nevidna, tudi Kevin Kampl in Josip Iličić sta odpovedala. Robert Berić …