Pred letom dni so Bruselj pretresli teroristični napadi, v katerih je bilo ubitih 32 ljudi

Najprej je počilo na bruseljskem letališču Zaventem, kjer sta se razstrelila dva samomorilska napadalca, tretji je sprožil eksploziv na postaji podzemne železnice v evropski četrti belgijske prestolnice. Več kot 300 ljudi je bilo ranjenih.

Spomin na krvave napade 22. marca lani je po letu dni še živ. V Belgiji stopnja teroristične nevarnosti ostaja na najvišji ravni, na bruseljskih ulicah še vedno patruljirajo močno oboroženi vojaki in policisti.

V sredo se bodo spominske slovesnosti začele na bruseljskem letališču, kjer se bodo belgijski kralj Philippe in kraljice Mathilde, žrtve napada, družinski člani in reševalci poklonili spominu na 16 ljudi, ki sta jih ubila samomorilska napadalca.

Kraljevski par se bo nato s podzemno železnico odpeljal do postaje Maalbeek nedaleč od sedeža Evropske komisije v središču Bruslja, kjer je samomorilski napadalec ubil 16 ljudi. Spominske slovesnosti se bodo končale z odkritjem spomenika na bližnjem krožišču Roberta Schumana. Bruseljski metro obletnice ne bo obeležil s tradicionalno minuto molka, temveč bodo pripravili minuto hrupa, k sodelovanju pa so povabili tudi potnike.

Prva eksplozija v hali za odhode bruseljskega letališča je odjeknila ob 7.58, druga je sledila približno devet sekund kasneje. Samomorilska napadalca sta imela bombi z žeblji skriti v velikih kovčkih. Udarni val je preprečil razstrelitev tretjemu samomorilskemu napadalcu. Njegovo bombo so nato našli med preiskavo letališča in jo nadzorovano razstrelili. Dobro uro kasneje, ob 9.11, je še ena eksplozija odjeknila na vlaku podzemne železnice na postaji Maalbeek.

V najbolj krvavem terorističnem napadu v zgodovini Belgije je bilo poleg treh napadalcev ubitih 32 ljudi, več kot 300 je bilo ranjenih, med njimi 62 hudo. V eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen tudi slovenski diplomat, ki je bil v času napada na poti v službo.

V napade je bilo vpletenih pet napadalcev. Trije so umrli, preostala dva so aretirali nekaj tednov po napadih. Vsi so bili vpleteni tudi v načrtovanje in organizacijo terorističnih napadov v Parizu novembra 2015.

Na letališču sta se razstrelila 29-letni Ibrahim El Bakraoui in 24-letni Najim Laachraoui. Na vlaku podzemne železnice je smrt sejal Bakraouijev mlajši brat, 27-letni Khalid. Belgijska policija je preostala vpletena, Mohameda Abrinija in Osamo Krayema, aretirala 8. aprila. V povezavi z napadi so sicer opravili vrsto hišnih preiskav in aretirali več oseb, največ v zloglasni bruseljski četrti Molenbeek.

Belgijske oblasti so po napadih začasno zaprle bruseljsko okno v svet. Promet na letališču je znova stekel slaba dva tedna kasneje. Prav tako je bil začasno ustavljen ves javni promet v belgijski prestolnici. Postajo podzemne železnice Maalbeek so znova odprli mesec dni po napadu.

Belgijsko notranje ministrstvo je po napadih zvišalo grožnjo terorističnih napadov na najvišjo raven. Bruseljske ulice so zavzeli do zob oboroženi vojaki in policisti. Varnost so poostrili tudi v obeh jedrskih elektrarnah v državi.

Belgijske oblasti so prav tako uvedle nadzor na mejnih prehodih s Francijo. Po napadih v Bruslju so varnostne ukrepe poostrile tudi številne druge države.

Povezane teme

Bruselj, teroristični napad, terorizem

Rubrika Aktualno

Aktualno

Murska Sobota: Največji zdrs davek na dež

Nedavna Večerova anketa je za mestno občino Murska Sobota med drugim pokazala, da kar 71,7 odstotka anketirancev delo župana Aleksandra Jevška ocenjuje kot pozitivno, njegovo delo so ocenili s povprečno oceno 3,82. Prav tako je bilo 61 odstotkov anketirancev mnenja, da gre razvoj občine v pravo smer. “Zame in mojo ekipo je to potrditev, da delamo v pravi smeri, zavedam pa se, da bo prava anketa šele na volitvah, do takrat imamo še veliko časa, da naredimo še več stvari, ki smo jih obljubili na začetku mandata,” pravi Jevšek. Na vprašanje, čemu pripisuje visoko podporo, odgovarja: “Podpora ni samo odraz enega večjega projekta, kot je na primer začetek gradnje južne obvoznice, temveč so volivci prepoznali celostno izpolnjevanje predvolilnega programa.” “> Nekdanji župan in vodja opozicijske Modre liste v mestnem svetu Anton Štihec je do dela župana po pričakovanju kritičen: “V dveh letih in pol se ni veliko zgodilo, investicij skoraj ni, če pa pogledamo še zaključni račun za leto 2016, vidimo, da gre za najnižjo realizacijo proračuna v zgodovini občine, kar pomeni, da kaj dosti ne delajo.” Rešitev je po njegovem mnenju samo v menjavi vodstva občine, pri tem dodaja, da sam več ne bo kandidiral, bodo pa v Modri listi aktivno sodelovali pri iskanju alternativne rešitve za občinski vrh, še pravi. “V mestni upravi se ukvarjajo predvsem z nezakonitim odpuščanjem delavcev občinske uprave in menjavami direktorjev javnih zavodov, torej sami s sabo, namesto da bi se posvetili razvoju.” Štihca moti tudi dejstvo, da se je aktualna mestna oblast odločila za zaustavitev nekaterih projektov, ki so se začeli izvajati, ko je sam vodil občino, na primer projekta izkoriščanja geotermalne energije in širitve sistema daljinskega ogrevanja. Slavinec bi stvari naredil drugače Svetnik SMC Mitja Slavinec ocenjuje, da je z Jevškom lažje sodelovati kot s Štihcem. “To se zagotovo pozna tudi pri življenju v mestni občini.” Vendar, kot pove, so tudi stvari, ki bi jih sam naredil drugače.

Aktualno

Ekskluzivno: 100 dni Donalda Trumpa v karikaturah

Ko je leta 1933 postal predsednik, je bil Franklin D. Roosevelt ​odločen, da bo v prvih mesecih mandata končal veliko krizo, ki je Ameriko žrla vse od 1929. Rekel je, da potrebuje 100 dni, da skozi kongres spravi ukrepe iz paketa New Deal, šele potem naj kongres na posebnem zasedanju te ukrepe tudi celovito oceni. Čeprav je bil za Roosevelta to primeren čas, po katerem naj se podčrta konkretno New Deal, se je ta njegova ideja pozneje prijela širše – da je šele po 100 dneh v Ovalni pisarni mogoče realno ocenjevati delo najvplivnejšega človeka na svetu – ameriškega predsednika. Ne maram Nata, ljubim Nato, ljubim Putina, ne maram Putina, ne maram Kitajske, ljubim Donalda! Sebastian Tanti Burlo, Times of Malta, Malta”> Ne maram Nata, ljubim Nato, ljubim Putina, ne maram Putina, ne maram Kitajske, ljubim Donalda! Sebastian Tanti Burlo, Times of Malta, Malta Čez lužo te dni ugotavljajo, da tako uspešnih prvih 100 dni, kot jih je imel Roosevelt, po njem ni imel še noben ameriški predsednik. In hkrati ugotavljajo, da je 45. predsednik ZDA Donald Trump v prvih 100 dneh dosegel najslabši rezultat doslej. Donaldu Trumpu je 100 dni v Beli hiši odbilo prav danes. Še kot kandidat je oktobra lani v Pennsylvaniji smelo napovedal “akcijski načrt” za prvih 100 dni, včeraj pa priznal: “Mislil sem, da bo lažje.” Skozi kongres ni spravil še niti enega zakona. Ko je skušal odpraviti Obamovo zdravstveno reformo in jo nadomestiti s svojo, ga je ustavila kompleksnost odnosov med Belo hišo in kongresom. Tudi Washingtona v prvih 100 dneh ni “očistil” lobističnih vplivov in omejil števila mandatov za kongresnike, pa čeprav je to v Pennsylvaniji napovedal. Prav tako še ni – kljub napovedim, da bo storil v prvih 100 dneh – pomembno izboljšal položaj ameriškega delavca, kar se vladavine prava tiče, ki jo je tudi napovedal v prvih 100 dneh, je tu imenovanje novega vrhovnega sodnika. Zidu na meji z Mehiko, ki ga je tolikokrat omenjal, k sreči ni, sodišča pa mu zaradi neustavnosti blokiraj

Aktualno

Zaposlovanje: Starost je še vedno glavni kriterij

Delodajalci vse pogosteje objavijo prosta delovna mesta, vendar je starost kandidata, četudi je ta primerno usposobljen in ima bogate delovne izkušnje, pogosto izločitveni kriterij pri – vsaj izkušnje kandidatov kažejo tako – večini delodajalcev. Ti bi radi zaposlovali mlade delavce, a z veliko delovnimi izkušnjami … Pri tem se nekaterim delodajalcem celo ljudje, ki so stari 45 ali 48 let, zdijo stari, a so mnogi pri teh letih šele na polovici delovne dobe, saj se čas upokojitve premika v vse bolj pozna zrela leta. Še posebej so pri delodajalcih nekonkurenčni tisti iskalci zaposlitve, ki so že srečali abrahama. Da je ta meja iz preteklosti očitno globoko zakoreninjena v skupno zavest, kaže ne nazadnje to, da so na zavodu za zaposlovanje “stari 50 let in več” posebna kategorija v strukturi registrirane brezposelnosti in so torej tudi za državo”starejši delavci”. Ob tem pa večini, kot rečeno, do upokojitve manjša še vsaj četrtina delovne dobe … Brezposelnost manjša, a ne pri starejših Podatki sicer kažejo, da je bilo ob koncu marca na mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje, ki pokriva upravne enote Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska Bistrica, registriranih 12.920 brezposelnih, kar je 6,9 odstotka manj kot februarja in 11,1 odstotka manj kot pred letom dni. Med brezposelnimi jih je okoli 35 odstotkov starejših od 50 let, mnogi med njimi se uvrščajo v kategorijo dolgotrajno brezposelnih in torej težje zaposljivih. Marko Vanovsek Mnogi, stari več kot 50 let, se uvrščajo v kategorijo dolgotrajno brezposelnih in torej težje zaposljivih. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so zato zlasti namenjeni tudi tej skupini brezposelnih. Najpopularnejši ukrep je nedvomno vključitev v javna dela – med 536 vključenimi v javna dela marca jih je namreč precej iz te starostne skupine. Poleg ukrepov aktivne politike zaposlovanja pa zavod k zaposlovanju starejših od 50 let delodajalce spodbuja tudi po drugih poteh – eden od načinov je organiziranje dneva za

Aktualno

Živeti kleče ali se upreti? Drugo, definitivno!

Kategorija: Sobotna priloga Sat, 29 Apr 2017 06:00:00 +0200 Prvi okoljski aktivist zasavskega Eko kroga, ovčerejec iz Ravenske vasi nad Zagorjem, ekotrn v peti multinacionalke Lafarge, »neizprosni stari znanec« uradnikov na agenciji za okolje in okoljskem ministrstvu, mož, ki je sredi ceste sedel na tla pred vladno limuzino in prisilil takratnega premiera Boruta Pahorja k »okoljskemu« dialogu iz oči v oči, je letošnji dobitnik Goldmanove okoljske nagrade. Kot edini Evropejec je v torek nekaj po drugi uri zjutraj po našem času Macerl stopil na globalni okoljski oder Operne hiše v San Franciscu in postal eden od šesterice letošnjih in eden od več kot 170 Goldmanovih nagrajencev v 27-letni zgodovini podeljevanja največjih svetovnih okoljskih priznanj, ki jih sklad, tega sta leta 1989 ustanovila Richard in Rhoda Goldman, vsako leto podeli najzaslužnejšim aktivistom šestih naseljenih celin. Letošnji nagrajenci prihajajo iz Avstralije, …

Aktualno

Med generacijami: Najave dogodkov po spletu in na plakatih

Večgeneracijski center Štajerska je že začel različne aktivnosti, ki jih izvajajo Dom Danice Vogrinec, Zveza prijateljev mladine Maribor, Ozara, Zavod Antona Martina Slomška, Center za pomoč na domu, Andragoški zavod Maribor Ljudska univerza … Pred dnevi je polno zaživela spletna stran Večgeneracijskega centra Štajerska (http://www.vgc-stajerska.si), na kateri bodo predstavljene vse aktivnosti, ki jih pripravljajo vsi partnerji projekta, sodelovali pa bodo še drugi: različna društva, nevladne organizacije in tudi deset lokalnih skupnosti. Namen večgeneracijskih centrov, ki nastajajo po vsej Sloveniji, je z različnimi aktivnostmi – delavnicami, predavanji, druženjem in aktivnim preživljanjem – časa spodbujati medgeneracijsko povezovanje, širitev socialne mreže in vključevanje vseh, ki so ali se čutijo na obrobju družbe, preprečevati zdrs v revščino, ponujati priložnosti za pridobivanje novih znanj, veščin, spretnosti. Prireditve so brezplačne in odprte za vse. Andrej Petelinšek Zvečer DANIca postane mladenka. Letos bo imela še uvodni dan. “Bilo je zelo zahtevno narediti stran pregledno,” razlaga Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, in še pojasni, da bodo urniki pripravljeni za cel mesec, aktivnosti pa bodo navedene za vsak dan posebej. Ker veliko ljudi iz ranljivih skupin doma nima računalnika in dostopa do interneta, bo mogoče do informacij, kaj vse se bo dogajalo pod okriljem VGC Štajerska, priti tudi preko obveščanja s plakati. Plakate bodo razdelili partnerjem in centrom za socialno delo, da jih bodo ti lahko obesili povsod, kjer delajo z ranljivimi skupinami. “Spletna stran predstavlja trenutno in začetno ogrodje programov in vsebin VGC Štajerska, ki se bodo postopoma dopolnjevali in na področju informiranja in izobraževanja vedno bolj prilagajali socialno ranljivim skupinam,” pravi Slavič in še, da “za postavitev in izdelavo spletne strani nismo porabili niti centa. Je rezultat dela prostovoljca in sodelavk, ki so se izobrazile tudi na tem po

Aktualno

Bodice: Upor od Tibeta do Barja in Trbovelj

Kategorija: Sobotna priloga Sat, 29 Apr 2017 06:00:00 +0200 Zdaj bo že kar dolgo tega, ko so nam v kitajski provinci Sečuan razkazovali marsikaj, med drugim onečaščene, opustošene budistične templje, in to skoraj s posmehom: Vidite, kaj so počeli Maovi rdečegardisti med kulturno revolucijo! Ok, težavica pri tem je bila le v »timingu«, niansah v času, kajti pekinški Trg nebeškega miru je tedaj še vedno nad vhodom v Prepovedano mesto motrila ogromna Maova podoba. Toda to s templji je bilo nekako mimogrede. Bolj so nam hiteli razkazovati mogočen namakalni sistem, ki naj bi v prihodnosti napajal kitajsko žitnico. In res, vode s Tibeta so po novih strugah in kanalih kar drle mimo nas v dolino, kjer jih je pričakovalo na milijone žejnih. Šele čez desetletja me je prešinilo, da Kitajska vode, ki zdaj s Himalaje oskrbujejo indijsko podcelino (Ganges, …

Aktualno

Prvi maj v Mariboru in regiji: Ne le prenočitev, ampak tudi doživetja

Pravkar pri nas končujejo obisk predstavniki tour operatorja iz Avstralije, ki nam pravijo, da v tem predprvomajskem času Maribor nima tako živega utripa, kot je na primer na Obali, Bledu ali v Ljubljani. Kljub temu obstaja možnost, da za daljše bivanje svojih skupin poleti prihodnje leto izberejo hotel Habakuk, ne zaradi dogajanja in utripa v mestu Maribor, pač pa zaradi vsebin v hotelu in kot izhodiščno točko za vsakodnevne izlete drugod po Sloveniji, v Gradec in Zagreb,” je turistično stanje v mestu ob Dravi opisal Gregor Gorenc, direktor prodaje in marketinga v Termah Maribor, kjer imajo med prvomajskimi prazniki 61-odstotno zasedenost sob. V prvem četrtletju pa beležijo za kanček boljšo zasedenost kot prejšnja leta. Sašo BizjakTujci v Mariboru so bolj orientirani na mestno jedro in znamenitosti, domače goste pa bolj pritegnejo vinske ceste, kolesarjenje in priljubljeni pohodi.”> Sašo Bizjak Tujci v Mariboru so bolj orientirani na mestno jedro in znamenitosti, domače goste pa bolj pritegnejo vinske ceste, kolesarjenje in priljubljeni pohodi. V promocijo je treba vložiti več denarja Hotelirji menijo, da je izzivov za izboljšavo ponudbe, ki bi bila zanimiva za turiste v mestu, še veliko. Gostje ne iščejo več samo sobe, ampak doživetja. Potrebovali bi predvsem več promocije, a ustavlja se pri denarju. “Imamo izjemne produkte, izjemne naravne danosti in svetovne znamenitosti, ampak druge poti kot še več promocije in še več pojavljanja na drugih trgih ne vidim. Vem, da lahko marsikaj ponudimo, ampak veliko turistov tega ne ve. Največji problem pri tem so finance. Če primerjamo proračun mariborskega in ljubljanskega zavoda za turizem, gre za nekaj milijonov evrov razlike. Poznamo pa rezultate v turizmu v zadnjih petih letih v Ljubljani in poznamo jih v Mariboru,” je povedal Vasja Ilešič, direktor Hotela Betnava, ki boljših rezultatov ne pričakuje, če se ne bo promociji turizma namenilo več denarja. V Mariboru bodo med prvomajskimi prazniki predvsem kratkotr

Aktualno

Komu se pritožiti, če se na vas spravi predsednik države?

Kategorija: Sobotna priloga Sat, 29 Apr 2017 06:00:00 +0200 Lahko bi pripotoval s časovnim strojem ali se pripravljal na generalko za snemanje srednjeveškega kostumskega filma. Le da je bil drobni menih, oblečen samo v vrečevino, tokrat čisto resničen. Ni beračil ali nagovarjal naključnih mimoidočih. Zelo dobro je vedel, koga ima pred sabo in kaj nam hoče povedati. Stali smo na kamnitem stopnišču palače notarjev na glavnem trgu v Perugii in čakali na nastop Adama Mosserija, produktnega podpredsednika družbe Facebook. Nepričakovani pridigar nas je v mešanici italijanščine in angleščine opominjal, da smo novinarji zavezani resnici in pravici, ki da sta že zdavnaj izginili s televizijskih programov in družabnih spletnih strani. Nekateri čakajoči udeleženci mednarodnega festivala novinarstva so mu odgovarjali, večina pa ga je posnela z mobilniki in objavila na osebnih profilih – skupaj z drugimi festivalskimi vtisi. Prizor …