Krepitev obrambnega sodelovanja namreč omogoča lizbonska pogodba, vendar se članice doslej niso odločile za to možnost. Eden glavnih razlogov je bila Velika Britanija, ki je nasprotovala tesnejšim vezem na tem področju.

Po odločitvi za brexit, po izvolitvi Donalda Trumpa, ki postavlja pod vprašaj ameriški prispevek k čezatlantski obrambi, in po nizu terorističnih napadov v Evropi se obrambno in varnostno sodelovanje vse bolj prebija v vrh prioritet EU.

“Zgodovinski” je po Tuskovih besedah dogovor o vzpostavitvi “vključujočega in ambicioznega stalnega strukturiranega sodelovanja”, znanega po angleški kratici Pesco. Dolgoročno naj bi šlo za še en primer okrepljenega sodelovanja.

V treh mesecih bodo članice pripravile skupen seznam meril in zavezujočih zavez, vključno z najzahtevnejšimi misijami in natančnim časovnim načrtom. Opredelili naj bi tudi konkretne projekte in pobude v podporo skupnim ciljem Pesca, so se dogovorili voditelji.

Juncker je izpostavil, da je krepitev obrambnega sodelovanja v Evropi preprosto nujna. V EU je trenutno 178 različnih oborožitvenih sistemov, v ZDA le 30, v EU je 17 različnih vrst tankov, v ZDA samo ena, je ponazoril.

Voditelji so tudi odločno obsodili nedavne teroristične napade ter izrazili pričakovanje, da internetna industrija razvije nove tehnologije za izboljšanje prepoznavanja in odstranjevanja vsebin, ki podžigajo teroristična dejanja.