“Če bo Agrokor končal v stečaju, bodo v stečaju tudi vsa ostala podjetja. Ne more ‘mati’ biti v stečaju, ostala podjetja pa ne,” je v pogovoru za zagrebški časnik večkrat izpostavil Janković. Po njegovi oceni je ravno stečaj najverjetnejša različica razpleta krize v največjih hrvaški družbi.
Janković meni, da je še čas tudi za scenarij dokapitalizacije koncerna. “Vsi, ki terjajo svoja sredstva od Agrokorja, posebej banke, naj preoblikujejo polovico svojih terjatev v kapital (debt to equity). Za ostalih 50 odstotkov dolgov je treba skrčiti obresti s približno desetih odstotkov na dva ali tri odstotke,” je dejal. Kot dodaja, naj bi v tem primeru tudi dobavitelji na osnovi svojih terjatev prevzeli delež kapitala koncerna, ker “bi bilo škoda, da bi Agrokor propadel”.
“Treba je razumeti, da nihče ne more odvzeti Agrokorja njegovemu lastniku Ivici Todoriću. Lahko konča na sodišču, a je na koncu premoženje njegovo. Čez deset ali dvajset let bo dobil del premoženja nazaj,” je ocenil. “Če pa bi šli na dokapitalizacijo, potem se bo njegov delež skrčil na odstotek ali dva. To je tista rešitev, ki je potrebna,” je poudaril.
Meni, da bo hrvaška družba Adris, ki je poleg bank največ vložila v Agrokor, morala oblikovati regionalni konzorcij, v katerem bosta tudi družbi Podravka in Atlantic. Vodil naj bi ga šef Adrisa Ante Vlahović, da bi poskusili priti do rešitve z bankami upnicami.
Ljubljanski župan ocenjuje, da lahko Agrokor posluje še naprej s sedmimi milijardami evrov prihodkov, ne glede na luknjo v bilanci. Po njegovem mnenju Agrokorju, če bo prišlo do dokapitalizacije na način, kot ga predlaga on, ne bo treba več plačevati 350 milijonov evrov obresti letno, temveč med 50 in 60 milijonov evrov. Ob tem bi si vsi upniki povrnili svoj denar skozi krepitev vrednosti delnic koncerna v dveh ali treh letih.
Janković je tudi prepričan, da hrvaški lex Agrokor ne bi prestal ocenjevanja katerega izmed evropskih sodišč, zato so vsi posli glede lastnine koncerna pod vprašajem. Stanje je zapleteno, lex Agrokor pa je bil edini način, da je hrvaška država zagotovila kratkoročno poslovanje koncerna, saj ni bilo denarja ne za plače ne za dobavitelje. Banke pa niso dobile še ničesar, je dodal.
Ne soglaša pa z izjavami izrednega pooblaščenca hrvaške vlade za Agrokor Anteja Ramljaka, da je bil prevzem Mercatorja zadnji žebelj v krsto koncerna, temveč ocenjuje, da je “prevzem Mercatorja omogočil Agrokorju, da bo preživel dodatno leto”.
“Agrokor je pridobil na poslovni dinamiki in na možnostih za nove pogovore z bankami. Postal je ena največjih družb v tem delu Evrope s sedmimi milijardami evrov prihodkov. Ključna težava Agrokorja so bile visoke obresti na posojila,” je dejal. Izrazil je obžalovanje, ker Todorić ni uspel doseči dogovora z bankami, da bi obdržal četrtino kapitala Agrokorja, ostalo pa izročil v last bankam.
Kot je dodal, za Mercator ne bi bilo razlike niti v primeru, če bi ostal v lasti bank. Mercator po njegovih besedah dobro posluje in lahko obstaja tudi kot samostojno podjetje.
Možnost, da bi znova prevzel vodenje Mercatorja, je zanikal. Je pa omenil Mercator kot morebitnega kupca Konzuma, čeprav po njegovih besedah obstaja veliko neznank, ko gre za možnosti prodaje Konzuma.
Na vprašanje, ali bo kandidiral na naslednjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji z namenom, da bi postal premier, pa je odgovoril, da do konca leta o tem ne bo razmišljal. O svoji odločitvi bo najprej obvestil svoje najtesnejše sodelavce, je dejal.
