Število brezdomcev raste: V Sloveniji brez strehe nad glavo več kot 2700 ljudi

Število brezdomcev raste: V Sloveniji brez strehe nad glavo več kot 2700 ljudi

Število brezdomcev tudi v Sloveniji raste, zato ima letošnji svetovni dan brezdomcev, ki se obeležuje 10. oktobra, slogan Lahko se zgodi tudi tebi. In ko se zgodi, se je težko pobrati. Kot je pokazala raziskava društva Humanitarček, moški brezdomci na cesti preživijo povprečno kar 12 let, ženske pa štiri.

Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb. Točno število je težko določiti, saj ni natančnih evidenc, hkrati obstajajo različne definicije brezdomstva.

Omenjeno oceno števila brezdomcev je ministrstvo naredilo na podlagi števila oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. Medtem ko je bilo pred šestimi leti uporabnikov teh programov (le) 800, jih je bilo lani že 2486, letos pa že 2766. Največ jih je še vedno na območju mestnih občin Ljubljana in Maribor.

V praksi je verjetno brez doma še več ljudi. Po podatkih društva Brezdomni do ključa so lani zaznali 4015 brezdomnih oseb, med njimi so tudi cele družine. Eden od problemov brezdomnih družin je ta, da jih ne morejo namestiti skupaj, saj primanjkuje ustreznih bivalnih enot.

Kot je pokazala terenska raziskava, ki so jo letos med 200 brezdomci v Sloveniji izvedle članice mariborskega društva Humanitarček, so moški brezdomci povprečno stari 42 let, ženske 39 let. Na leto povprečno dobesedno na ulici preživijo moški brezdomci kar 131 dni, ženske 17 dni. Na ulico so ženske večinoma privedla nezadostna finančna sredstva, pomanjkanje dela in nasilje v družini, moške pa prepovedane substance in nezadostna finančna sredstva.

“Dejstvo je, da že v teh zgodbah opažamo, da se lahko zgodi dejansko vsakemu – delavcu, peku, slaščičarki, učitelju in tako dalje,” je za STA povedala predsednica Humanitarčka Nina Kozorog.

“Včasih samo napačen splet okoliščin oziroma napačna odločitev privede do zdrsa na družbeno dno. In kot vedno poudarjamo, v sodobni družbi ni lahko pasti, težko se je nato pobrati. Pravzaprav je skorajda nemogoče ‘prilesti’ nazaj v ustaljeno družbeno ureditev, ki je bistveno več kot samo ‘streha nad glavo’,” je dodala. Zato se ji zdi letošnje geslo svetovnega dneva brezdomcev več kot na mestu.

Država z mrežo programov za brezdomce

Na državni ravni je bila pred leti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020, ki predvideva Mrežo programov za brezdomce. Zanjo država vsako leto namenja več sredstev. Medtem ko je šlo v letu 2014 v ta namen nekaj več kot 900.000 evrov, jih je letos po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvidenih že skoraj 1,2 milijona evrov.

Med drugim se v Sloveniji ob sofinanciranju omenjenega ministrstva izvajajo programi 12 zavetišč in en nastanitveni program, ki imajo skupaj 269 mest. Do konca leta 2020 se v državi načrtuje 18 zavetišč s skupno 350 mesti in 20 dnevnih centrov s programi preventivnega in svetovalnega dela.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so brezdomcem na voljo tudi drugi programi. “Brezdomne osebe so se lahko vključile v projekt odpisa dolgov. Eden od ukrepov za blaženje stisk ogroženih je od leta 2006 tudi ukrep pomoči v hrani iz ukrepa EU,” so povedali za STA. Omenjeno pomoč v hrani je lani prejelo 1822 brezdomcev.

Nevladne organizacije opozarjajo, da je reševanja stisk še vedno premalo in da je veliko preloženo na posameznike in nevladne organizacije, ki skušajo olajšati stisko. Med težavami, ki jih slednje omenjajo, je ta, da so do denarne socialne pomoči upravičene le osebe, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče. “Osebe, ki nimajo stalnega prebivališča in imajo državljanstvo Slovenije, največkrat prijavijo na centru za socialno delo svoj naslov. Tako pridobijo pravico do denarne socialne pomoči,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Letos so brezdomci dobili pravico do bančnega računa. Poleti je namreč državni zbor sprejel novelo zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki vsakemu potrošniku daje pravico do osnovnega bančnega računa. Kako bo to zaživelo v praksi, je prezgodaj govoriti. “Upam pa, da ne bo to nova etiketa, stigma za ciljno populacijo, kot je na primer stalni naslov na centru za socialno delo. Vsakega človeka je treba obravnavati dostojanstveno, ne glede na njegovo stanje, brez kakršnih koli etiket,” je za STA povedala podpredsednica mreže Brezdomni do ključa Suzi Kvas.

Varuh človekovih pravic pa ob dnevu brezdomcev opozarja, da število brezdomnih oseb v Sloveniji narašča, prav tako se spreminja njihova struktura, saj je vedno več brezdomnih družin. Zato bi bilo treba po njegovem mnenju k reševanju problematike pristopiti takoj. Med drugim bi morala država že končno sprejeti strategijo obvladovanja brezdomnosti, opozarja. Dodaja še, da skrbno spremlja ravnanje vlade ter ostalih pristojnih na tem področju.

Brezdomci so ljudje kot vsi ostali

Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 obeležuje svetovni dan brezdomcev. Obeleževanju se bo v ponedeljek pridružila tudi Slovenija. V več zavetiščih za brezdomce bodo priredili dan odprtih vrat in druge dejavnosti.

V Mariboru bodo v organizaciji Humanitarčka ponovno sklenili Živo verigo čez Stari most, na kateri si bodo brezdomci in ostali ljudje podali roke. “Vsak brezdomec je eden preveč,” je že pred leti poudaril predsednik Slovenske mreže organizacij za delo z brezdomnimi osebami Boštjan Cvetič.

Scroll to top
Skip to content