Hrvati ogorčeni zaradi žičnate ograje na meji s Slovenijo, a poudarjajo, da ograja nikoli ne bo prekinila dobrososedskih odnosov

Hrvati ogorčeni zaradi žičnate ograje na meji s Slovenijo, a poudarjajo, da ograja nikoli ne bo prekinila dobrososedskih odnosov

Minilo je več kot leto dni, odkar je Slovenija postavila prve tehnične ovire ob meji s Hrvaško. V hrvaškem obmejnem pasu so ogorčeni zaradi žičnate ograje, a poudarjajo, da ograja nikoli ne bo prekinila dobrososedskih odnosov niti sodelovanja pri čezmejnih projektih, ker so ljudje z obeh strani meje vajeni živeti skupaj.

Slovenija je tudi letos nadaljevala gradnjo ograje na meji s Hrvaško. Kovinska panelna ograja na mostu ob mejnem prehodu Rogatec-Hum na Sotli je bila postavljena le dan po tistem, ko je v Zagrebu zasedala mešana komisija za izvajanje sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops) med Slovenijo in Hrvaško. Ograja je znova razjezila hrvaško lokalno prebivalstvo.

Na seji Sopsa so sicer člani komisije prišli blizu rešitvi za dve mejni prehodni mesti, Sveti Urban-Kog in Središče ob Dravi-Preseka, na katerih je zaradi slovenskih ukrepov prehod čez mejo onemogočen ali bistveno oviran.

Župan hrvaške občine Štrigova Stanislav Rebernik je za STA dejal, da uradno ni bil seznanjen s sklepi zasedanja mešane komisije za Sops, a pričakuje, da bodo kmalu olajšali prehod čez mejni prehod za obmejni promet Sveti Urban-Kog.

Rebernik je izpostavil, da so se ljudje na hrvaški strani meje počasi sprijaznili z žico, ki jo je postavila Slovenija.

“Žica nikakor ne moti dobrososedskih odnosov. Ogorčeni so bili tudi naši sosedje v Razkrižju. Poskusili smo nekaj spremeniti, ker mislimo, da je žica nepotrebna, a nismo uspeli. Sodelujemo pa še naprej, kot je bilo pred žico,” je povedal Rebernik.

Pojasnil je, da imajo več čezmejnih projektov, kot je skupna uporaba čistilne naprave prebivalcev pomurskih naselij Razkrižja in Štrigove.

Žica ne ovira niti skupnih projektov s sosedi Slovenci, ki jih napovedujejo v občini Dubravica nedaleč od Zagreba ob reki Sotli.

“Sožitje poteka tako kot vedno. Žica bolj ovira ljudi na slovenski strani, ker preprečuje dostop do reke Sotle s slovenske strani. Moti ribiče, lovce in kopalce. Za Slovence je to večji problem kot za nas,” je za STA povedal župan občine Dubravica Franjo Štos.

Kot je poudaril, je pričakoval, da po vstopu Hrvaške v Evropsko unije praktično ne bo meje s Slovenijo, zdaj pa žica ustvarja občutek, da je meja bolj trdno zaprta, kot je bila pred vstopom Hrvaške v EU. Spomnil je, da je žica na tem delu Sotle obstajala le v času druge svetovne vojne.

Meni, da je žica na tem delu povsem nepotrebna, saj ocenjuje, da morebitni prebežniki ne morejo čez Sotlo, posebej ne v zimskem času, ko je reka mrzla in globoka. Na tem delu meje pa po lanskem migrantskem valu ni bilo prebežnikov.

Na območju Delnic v Gorskem Kotarju so slišali za enega ali dva poskusa prehoda meje mimo mejnih prehodov, je za STA dejala namestnica župana mesta Delnice Katarina Mihelčić.

“Mi smo povezani s sosedi Slovenci ne glede na žico, ki je zgolj pokazala grdi obraz Republike Slovenije. Žica ni vplivala na naše odnose. Ne more ločiti dveh nacij, ne glede na to, kaj bi kdo hotel ali poskusil storiti,” je povedala Mihelčićeva.

Slovenski Kostel in hrvaški Brod na Kolpi sta povezana v vsakdanjem življenju in skozi različne skupne programe. “Moramo biti povezani, ker življenje to zahteva od nas,” je dejala.

Povedala je, da se ob koncu vsakega leta srečajo s sosedi Slovenci ob Kolpi. “Tudi letos bomo skupaj praznovali novo leto in pripravljali načrte za nove projekte,” je izpostavila Mihelčićeva.

Večina sogovornikov izpostavlja, da zaradi žice še najbolj trpijo divje živali, ki ne morejo več nemoteno spreminjati svojih naravnih bivališč.

Župan občine Matulji Mario Ćiković izpostavlja, da žica predstavlja nenaravno mejo, ki je tudi domačinom prekinila nekatere maloobmejne poti. V hrvaških obmejnih krajih, kot so Rupa, Šapjane in Pasjak, je veliko slovensko-hrvaških mešanih zakonov, mnogi prebivalci obmejnega pasu imajo zemljo v sosednji državi, pravi.

“Žica nas moti, ker nas deli. Mi živimo tukaj vsi skupaj, vsi smo naši, z obeh strani meje,” pravi Ćiković.

Poudarja, da sosedje z ilirskobistriškega območja, s katerimi se redno srečujejo, v neformalnih pogovorih prav tako pravijo, da je žica na tem delu meje nepotrebna, ker gre za gozdno območje.

“Očitno gre za višje cilje. Ne vem, kdo bo prišel iz Afganistana ali Sirije in na tem delu bežal čez mejo,” je dejal Ćiković, ki tako kot njegovi hrvaški kolegi pričakuje, da bodo žico čim prej odstranili.

Hrvaška policija je sicer v Istri letos večkrat preprečila poskuse prebežnikov, da bi vstopili v Slovenijo. Slovenija zaradi morebitnega novega migrantskega vala vztraja pri postavljanju ograj s ciljem krepitve nadzora na meji s Hrvaško, ki je schengenska meja.

Scroll to top
Skip to content