V nuklearki Krško uvajajo nov način shrambe nevarnih odpadkov

V nuklearki Krško uvajajo nov način shrambe nevarnih odpadkov

V Nuklearni elektrarni Krško (Nek) so ta mesec z ameriškim podjetjem Holtec podpisali pogodbo za projektiranje, opremo in gradnjo stavbe za suho skladiščenje izrabljenega goriva, ki ga v Neku zdaj hranijo v bazenu z vodo. Pogodba v vrednosti 68,3 milijona evrov obsega tudi prvi dve fazi polnjenja novega skladišča z zabojniki za suho skladiščenje.

Direktor inženiringa v krški nuklearki Božidar Krajnc je za STA povedal, da bodo stavbo, ki bo pokrivala približno 3000 kvadratnih metrov, začeli graditi leta 2019, v prvi fazi bodo iz omenjenega bazena v novo skladišče leta 2020 premestili nekaj manj kot 600 izrabljenih gorivnih elementov in z njimi napolnili 16 pasivnih betonsko-kovinskih zabojnikov.

V okviru druge faze, ki se bo začela leta 2025, bodo do leta 2028 z enakim številom gorivnih elementov napolnili dodatnih 16 zabojnikov, končno fazo pa predvidevajo pet let po končanju nuklearkinega obratovanja leta 2048. Stroške suhega skladiščenja bodo v Neku pokrili sami.

V Neku so omenjeno skladišče predvideli za stoletno obdobje, kar je 40 let več, kot predvideva državna resolucija o ravnanju z jedrskimi odpadki med letoma 2016 in 2025. Po obdobju, ki ga predvideva projekt, bo morala država poiskati nadaljnje rešitve, ki pa bodo glede na takratno naprednejšo tehnologijo lahko povsem drugačne od zdajšnjih.

Krajnc je nadaljeval, da gre v primeru novega skladišča za pokončne jeklene zabojnike s samodejnim hlajenjem. V te bodo vstavili po 37 izrabljenih gorivnih elementov, zabojnik s helijem bo z dvojnim pokrovom neprepustno zaprt, dvakrat zavarjen in vstavljen v do 60-centimetrsko betonsko oblogo, ki bo predstavljala mehansko zaščito in zaščito proti radioaktivnemu sevanju.

V prostoru med zabojnikom in betonsko oblogo bo krožil zrak ter odvajal toploto. V Neku so sicer natančno opredelili zahtevane varnostne rezerve v primeru popolne blokade prezračevalnih poti, glede na to pa so se odločili za ameriški Holtec, ki je pri omenjenem projektu ponudil največ varnostnih rezerv.

Tako bo temperatura v betonski oblogi tudi, če bi prišlo do omenjene blokade in njenega povečanja z nekaj več kot sto stopinj Celzija, na notranji strani ostala pod 570 stopinjami, kar je dosti nižje od prvih kritičnih nekaj več kot 1200 stopinj Celzija. Sicer pa projekt predvideva tudi pritrditev zabojnikov na betonska tla in s tem prilagoditev morebitnim močnejšim potresnim sunkom.

Krajnc je še povedal, da izrabljeno jedrsko gorivo v Neku zdaj skladiščijo v 11 metrov globokem bazenu z vodo, kjer je prostora za približno 1700 elementov. Do zdaj so tam odložili nekaj več kot 1200 izrabljenih gorivnih elementov, prostora do leta 2020, ko načrtujejo njihovo prvo premestitev v novo skladišče, pa je tako še dovolj.

Skladišča za suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva, ki ga bo gradila Nek, sicer ne gre zamenjavati za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki ga bodo prihodnje leto začeli graditi v Vrbini pri Krškem oz. v nuklearkini bližini. Za gradnjo tega je država pooblastila Agencijo za radioaktivne odpadke.

Scroll to top
Skip to content