Lahkim plastičnim nosilnim vrečkam se izteka čas

Lahkim plastičnim nosilnim vrečkam se izteka čas

Ministrstvo za okolje in prostor je ta teden objavilo predloga sprememb in dopolnitev dveh uredb, katerih cilj je zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Predloga uredb predvidevata prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk, razen tam, kjer jih bodo kupci uporabili za sveža živila, ki niso predpakirana.

Okoljsko ministrstvo je objavilo predloga sprememb in dopolnitev uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Sprememb so se lotili v skladu z evropsko direktivo. Rok za prenos direktive je sicer potekel 27. novembra lani, Evropska komisija je Sloveniji zato 24. januarja letos izrekla uradni opomin.

Pripombe in predloge na objavljena predloga lahko zainteresirani posredujejo do srede, 3. maja, na elektronski naslov ministrstva.

V skladu z evropsko direktivo glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk naj bi države zmanjšale letno raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takšnih vrečk na osebo do konca leta 2019 ter pod 40 vrečk na osebo do konca leta 2025. Ob tem naj bi sprejemale tudi ukrepe za zmanjšanje potrošnje vseh plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na debelino njihove stene.

Ministrstvo predlaga prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, prodajna cena vrečke pa ne bo smela biti nižja od nabavne cene te vrečke, po kateri jo je distributer kupil od predhodnega dobavitelja. Ta obveznost bo veljala za vsa prodajna mesta, na katerih so kupcem na voljo plastične nosilne vrečke. Izjema so zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki jih bodo kupci uporabili za sveža živila, ki niso predpakirana.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se z zelo lahkimi plastičnimi vrečkami manjšega volumna na oddelkih sadja in zelenjave že vrsto let zagotavlja uveljavljanje načela varne hrane glede omejevanja prenosa škodljivih snovi z ene vrste sadja ali zelenjave na drugo vrsto, uporaba teh vrečk pa prispeva tudi k temu, da se zavrže manj hrane. “Vsaka drugačna embalaža, npr. plastične škatle ali papirnate vrečke, je težja in bi tako samo povečala količine odpadne embalaže,” so zapisali v sporočilu za javnost. Podobno velja za meso, ki ga postreže mesar v mesnici ali v posebnem oddelku v sklopu trgovine.

Proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk bodo medtem morali plačevati stroške ravnanja z odpadno embalažo in okoljsko dajatev ne glede na količino takih vrečk, ki jih bodo letno dali v promet. Predlog ureja tudi osveščanje potrošnikov o vplivu lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje s ciljem povečati osveščenost o njihovem vplivu na okolje in končati sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga.

Za spremljanje napredka pri zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk bodo ključni natančni in pravilni podatki o potrošnji takšnih vrečk. V Sloveniji zaenkrat ne spremljamo teh podatkov, zato bodo proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk morali voditi evidenco o masi plastičnih nosilnih vrečk, danih v promet, ter povprečni masi ene vrečke, debelini njene stene in vrsti plastičnega materiala, iz katerega je izdelana. O tem bodo morali poročati pri obračunu okoljske dajatve.

Pomembnejša sprememba iz predlogov uredb, ki je potrebna za izvedbo popravljalnih ukrepov na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, zahtevanih z revizijskim poročilom Računskega sodišča, ter za uskladitev obeh predpisov z drugo veljavno zakonodajo, je še vzpostavitev evidence vseh oseb, ki dajejo embalažo v promet. Na podlagi podatkov iz te evidence bo mogoče oceniti potrebo po spremembi količinskega praga, pod katerim osebam, ki dajejo embalažo v promet, ni treba plačevati stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Zaenkrat je ta prag postavljen pri 15.000 kilogramih.

Scroll to top
Skip to content