Sloveniji iz Sveta Evrope opozorilo glede korupcije v državnem zboru

Sloveniji iz Sveta Evrope opozorilo glede korupcije v državnem zboru

Slovenija je danes iz Sveta Evrope dobila opozorilo zaradi nezadostnega napredka v boju proti korupciji v državnem zboru, pri čemer izpostavljajo primer kodeksa za ravnanje poslancev. Upamo na hitrejši napredek na tem področju, je za STA poudaril izvršilni sekretar protikorupcijske skupine Greco iz Sveta Evrope Gianluca Esposito.

Esposito sicer poudarja, da je sodelovanje Greca s Slovenijo izjemno dobro in da Slovenija ves čas stremi k napredku, česar ni mogoče reči za vse države.

Grecovo spremljanje boja proti korupciji poteka v krogih. Za vsak krog skupina določi problematična področja v državi, opredeli priporočila za izboljšave in nato spremlja njihovo uresničevanje.

V aktualnem, četrtem krogu v Sloveniji spremlja preprečevanje korupcije v državnem zboru, sodstvu in tožilstvu.

Najbolj problematično je ukrepanje proti korupciji v državnem zboru. V Grecu sicer opažajo napredek, vendar še ni konkretnih rezultatov, izpostavlja izvršilni sekretar.

Slovenija do konca lanskega leta ni uresničila 66 odstotkov priporočil Greca za preprečevanje korupcije med poslanci, 34 odstotkov pa jih je izpolnila le delno.

Kot primer nezadostnega napredka je Esposito navedel kodeks ravnanja poslancev. Razpravlja se o osnutku, vendar je potreben čas za oblikovanje potrebnega političnega konsenza, je komentiral.

Razloge za pomanjkljiv napredek na tem področju Esposito vidi v dejstvu, da spremembe na področjih izven nadzora vlade terjajo več časa, saj je težje najti potreben politični konsenz.

V boju proti korupciji v sodstvu je napredek po Espositovi oceni dober. Slovenija je sprejela številne spremembe, ki so olajšale izvajanje Grecovih priporočil, je izpostavil.

Statistika sicer kaže, da Slovenija do konca lanskega leta ni uresničila 57 odstotkov Grecovih priporočil, 14 odstotkov pa jih je izpolnila delno.

Tudi pri preprečevanju korupcije v tožilstvu je napredek po Espositovi oceni dober in gre v pravo smer, čeprav vse reforme še niso dokončane.

Na področju preprečevanja korupcije v tožilstvu je Slovenija do konca lanskega leta uresničila 22 odstotkov priporočil, delno uresničila 33 odstotkov, 45 odstotkov pa jih ni izpolnila, navaja Greco v poročilu.

Omenjena tri področja bo Greco po Espositovih besedah v Sloveniji znova pregledal oktobra ali decembra letos.

Slovenija in Velika Britanija bosta sicer prvi državi, za kateri bo Greco še ta mesec začel peti krog ocenjevanja, v katerem se bo osredotočil na preprečevanje korupcije v enotah centralne ravni države, vključno z najvišjimi izvršilnimi položaji in organi pregona.

Greco bo Slovenijo obiskal v tednu od 26. junija do 2. julija.

Skupina za boj proti korupciji Greco, ki združuje 49 držav – 47 članic Sveta Evrope, ZDA in Belorusijo, je danes v Bruslju predstavila najnovejše letno poročilo o trendih in izzivih v boju proti korupciji v Evropi in ZDA.

V njem poziva vlade, parlamente in sodstvo, naj okrepijo ukrepanje v boju proti korupciji. Izpostavlja, da se države še vedno vse prepogosto zanašajo na represivne vidike in podcenjujejo učinkovitost preventive, ki pogosto ne obstaja ali je prešibka.

“Korupcija je glavni vir nezadovoljstva in izgube zaupanja v politiko in demokratične institucije. Ključno je, da imajo države pravo zakonodajo in vire ne le za preiskavo in kaznovanje kršitev, ampak tudi za njihovo preprečevanje,” je izpostavil generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.

Greco v letnem poročilu izraža zaskrbljenost zaradi splošne upočasnitve izvajanja priporočil glede transparentnosti pri financiranju političnih strank ter preprečevanja korupcije v parlamentih, sodstvu in tožilstvu.

Slovenija je sicer priporočila glede financiranja političnih strank uresničila stoodstotno. Tega področja in področja inkriminacije korupcije Greco v Sloveniji po Espositovih besedah ne spremlja več, saj ocenjuje, da je dosežen zadosten napredek.

Preprečevanje korupcije v parlamentih, sodstvu in tožilstvu je Greco spremljal v 20 državah. Na splošno ugotavlja, da države niso v celoti izpolnile kar 78 odstotkov njegovih priporočil. Poziva pa zlasti k izboljšanju ukrepanja na področju navzkrižja interesov, lobiranja in sistemov za prijavo premoženja.

Scroll to top
Skip to content