“Polovico sredstev bo prispevala avtomobilska industrija, polovico pa država,” je dejala Merklova, ki se je za potezo po navedbah AFP odločila po srečanju s 30 župani nemških mest, kjer se bojijo omejitev za vožnje vozil z dizelskimi motorji.

Te omejitve so v skrbi za čim večjo kakovost zraka zapovedali v številnih evropskih mestih, pričakovano pa so zaskrbele avtomobilsko industrijo.

V Nemčiji so zaradi nevarnih vplivov dušikovih oksidov postali bolj zaskrbljeni po t. i. aferi diselgate. Ta je izbruhnila septembra 2015, ko so v Volkswagnu priznali, da so v 11 milijonov vozil po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov.

Zaupanje v nemško avtomobilsko industrijo so kasneje dodatno porušile še novice o domnevnem kartelnem dogovarjanju avtomobilskih proizvajalcev.

O krizi, v katero je zdrsnila nemška avtomobilska industrija, je Merklova sicer spregovorila tudi v nedeljskem televizijskem soočanju z Martinom Schulzem, njenim izzivalcem na prihajajočih parlamentarnih volitvah, v katerem je izrazila ogorčenje zaradi omenjenega goljufanja.

Kako uravnotežiti varovanje javnega zdravja in ohranitev delovnih mest v avtomobilskem sektorju, je namreč pomembno vprašanje v tekmi za kanclerski položaj.