Nemška desnica se vrača k nacističnim koreninam, v pisarnah stene krasijo svastike

Po septembrskih volitvah v Nemčiji se je danes v Berlinu začelo ustanovno zasedanje novega bundestaga. Ta je po novem s 709 poslanci najštevilčnejši parlament v kakšni zahodni državi, v njem pa prvič sedi več kot 90 poslancev skrajne desnice. Ti naj bi sicer pisarne dobili v prostorih nekdanjega nacističnega notranjega ministrstva.

“Bundestag je nazaj – a ne bo več tako, kot je bilo,” napoveduje spletni medij Politico. Kot nadaljuje, se bo namreč s prebojem skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki ima kot tretja najmočnejša stranka več kot 90 poslancev, retorika v bundestagu bistveno spremenila, obenem pa bo ta zaradi svoje velikosti postal manj funkcionalen.

Nemcem namreč še ni uspelo spremeniti zapletenega volilnega sistema, zaradi katerega se število zveznih poslancev spreminja in je po letošnjih volitvah z dosedanjih 630 naraslo na rekordnih 709. Konservativna unija CDU in CSU ima 246 poslancev, SPD 153, AfD naj bi jih imela 94, a jih ima zaradi odločitve dveh poslancev, da še pred ustanovnim zasedanjem zapustita njene vrste in gresta med neodvisne, 92, liberalci (FDP), ki se po neuspehu na volitvah 2013 zdaj vračajo v bundestag, 80, Levica 69 in Zeleni 67 poslancev.

Kot je za Politico opozorila profesorica ustavnega prava na univerzi v nemški Konstanci Sophie Schönberger, je vprašanje, kaj bo vstop skrajne desnice pomenil za diskurz v bundestagu. “Kje so meje tega, kar se še lahko govori v parlamentu?” se je vprašala pred današnjim ustanovnim zasedanjem. Obenem opozarja, da bolj raznovrsten in večji kot je parlament, težje ta nadzoruje vlado in opravlja svoje vsakodnevno parlamentarno delo.

“Seveda bomo spremenili teme razprav,” je za Politico napovedal viden poslanec AfD, ki pa je želel ostati neimenovan. Eden glavnih ciljev stranke je ustanovitev posebnega preiskovalnega parlamentarnega odbora, ki bo vzel pod drobnogled ukrepanje kanclerke Angele Merkel v begunski krizi leta 2015. V AfD namreč Merklovi očitajo, da je z začasnim odprtjem meja za begunce, ujete na Madžarskem, kršila nemško zakonodajo. A za ustanovitev takega odbora AfD sama nima dovolj glasov in bi potrebovala podporo drugih strank, ki pa so sporočile, da z AfD ne želijo sodelovati.

Prvi zaplet se obeta že danes, ko bodo poslanci glasovali o kandidatu AfD za podpredsednika bundestaga. To je namreč 75-letni Albrecht Glaser, ki je v preteklosti poskrbel za razburjenje z izjavami, kot je, da bi bilo treba muslimanom v Nemčiji odvzeti pravico do svobode veroizpovedi.

V vseh preostalih petih parlamentarnih strankah so napovedali, da Glaserja ne bodo podprli, vodja poslanske skupine AfD Alice Weidel pa je v odzivu na to sporočila, da bodo vseeno vztrajali pri njegovi kandidaturi.

Vpliv AfD naj bi sicer ostale parlamentarne stranke zajezile predvsem na dva načina: tako da bodo za novega predsednika bundestaga danes izvolile dosedanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja in pa z odhodom SPD v opozicijo, saj AfD tako ne bo postala največja opozicijska stranka, kar bi ji prineslo še dodatne pravice v bundestagu. Kot računajo, je 75-letni Schäuble, veteran nemške politike in poslanec z najdaljšim stažem, dovolj izkušen in obenem dovolj močna in spoštovana osebnost, da mu bo uspelo vzdrževati raven razprave v bundestagu.

Že pred današnjim zasedanjem je med poslanci zavladal spor, kdo bo v novem parlamentu sedel poleg poslancev skrajne desnice. Vse stranke so se strinjale, da je treba AfD posaditi na skrajno desno stran dvorane, kar pa bi pomenilo, da bi ob njej sedeli ali poslanci konservativne unije CDU in CSU ali pa poslanci FDP. Na koncu so bitko izgubili liberalci, ki pa napovedujejo, da še niso rekli zadnje besede in da bodo to vprašanje znova odprli po današnjem ustanovnem zasedanju.

Poslanci AfD in FDP bodo nastanjeni v bivšem nacističnem notranjem ministrstvu, kjer na stenah še vedno najdemo svastike

Povrhu tega je najbolj brani nemški dnevnik Bild v nedeljo objavil, da naj bi novoizvoljeni poslanci AfD in FDP dobili prostore v zgradbi, kjer je bil v času nacističnega režima sedež notranjega ministrstva. Nad vrati nekaterih poslanskih pisarn so še vedno svastike. V prejšnjem sklicu bundestaga naj bi sicer v tej zgradbi uradovalo kakih 30 poslancev CDU in CSU.

Povezane teme

Berlin, desničarski skrajneži, nemčija
Zdrav duh & telo

Nemčijo pretresa incident na nogometni tekmi

Nemško športno javnost pretresa incident, ki se je zgodil po ponedeljkovi nogometni tekmi za tamkajšnji pokal med Dresdnom in HSV. Igralec Hamburga Toni Leistner je namreč med pogovorom za medije skočil na tribuno in fizično obračunal z navijačem domače ekipe. Varnostniki in drugi igralci so preprečili hujši incident.

Rubrika Aktualno

Aktualno

V Gorskem Karabahu izbruhnili spopadi, Armenija sestrelila azerbajdžanska helikopterja in razglasila vojno stanje

V Gorskem Karabahu so znova izbruhnili srditi spopadi med sprtima stranema. Azerbajdžan je sporočil, da je sprožil veliko “protiofenzivo” proti armenskim separatistom, ti pa trdijo, da so sestrelili dva azerbajdžanska vojaška helikopterja. Poročajo tudi o mrtvih. V Armeniji in Gorskem Karabahu so razglasili vojno stanje in splošno mobilizacijo.

Aktualno

Iz vodnih pip v Anhovem tečejo tople in motne industrijske odplake

Na glavnem črpališču za vodarno Močile, ki na območju Anhovega s pitno vodo oskrbuje več kot 1100 ljudi, zaradi okvare črpalke vodo črpajo pod izpusti tehnološke vode iz tovarne Salonit. Temperatura v vodovodu je višja od priporočene, kar posredno ogroža zdravje ljudi, poleti pa je prišlo še do industrijskega onesnaženja, ki je razgalilo razmere. Poroča Anja Gorenc, STA.