26. december 2017 – TaTrenutek / Bojan Črnologar

Literarna fikcija oziroma umetniška svoboda gor ali dol, dejstvo je, da povsod po svetu trgovci z rabljenimi avtomobili ustvarjajo bistveno večje dobičke kot s prodajo novih. Temu se reče razlika v ceni. Pri novem golfu, denimo, lahko prodajalec, ki mora imeti povrhu vsega še bleščeče urejen salon, prijazne prodajalce in čedne hostese – če seveda želi ohranjati ustrezni nivo kvalitete, ki ga od njega pričakuje principal -, potegne kvečjemu nekaj sto evrov razlike v ceni, pri čemer bo moral v Sloveniji za pospeševanje prodaje bržkone podariti še letno vinjeto, včasih pa kar komplet štirih zimskih pnevmatik. Vsega tega (pre)prodajalcu rabljenih vozil seveda ni treba. Mirno se lahko zadovolji z belim pločevinastim kontejnerjem s škatlo za klimo na strehi. Ne potrebuje prav dosti zaposlenih, saj je lahko samostojni podjetnik, od njega nihče ne pričakuje nasmejanih hostes in lepih manir. Tisto, kar pri vsem tem boli “poštene” prodajalce novih avtomobilov oziroma tiste, ki ob tem prodajajo še preverjene malo rabljene avtomobile svojih znamk (npr. Weltauto, BMW Premium Selection ipd.), za katere jamčijo tudi določeno obdobje, je prav ta absurdni razkorak med nivojem ponudbe in končno razliko v ceni. Medtem ko se eni pehajo za nekaj sto evrov dobička – pa prodajajo nove avtomobile -, se drugi bahajo s razlikami v ceni, ki so včasih fascinantne.

Celotni članek si lahko preberete na TaTrenutek.si