Izraelska ponudba za 12 vojaških letal znaša približno pol milijarde dolarjev, medtem ko Švedska prodaja eskadriljo novih letal za skoraj dvakrat več.

Odločitev o nakupu rabljenih izraelskih letal je bila pričakovana, potem ko je izraelsko ponudbo kot najboljšo decembra lani že ocenil parlamentarni odbor za obrambo. Največja konkurenca so bila švedska nova letala gripen JAS-39, medtem ko sta ponudbi rabljenih različic vojaških letal F-16 poslali tudi ZDA in Grčija.

Sejo sveta za obrambo sta sklicala predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović in premier Andrej Plenković, ki sta v izjavah pred sejo nakazala, da Hrvaška nima denarja, da bi si privoščila nova letala. Grabar-Kitarovićava je med drugim dejala, da bi si rada kupila avtomobil mercedes, a potem ne bi imela denarja za hrano in ostale življenjske potrebe.

Hrvaški premier Plenković je poseji novinarjem napovedal, da bo strokovna komisija ministrstva za obrambo, ki je izvajala pripravljalne dejavnosti glede nakupa večnamenskega vojaškega letala, pripravila javno predstavitev vseh štirih ponudb, da bi se tudi javnost prepričala v pravilno odločitev o nakupu.

Izraelska letala so stara od 25 do 30 let in so jih že uporabljali v vojnih operacijah, kar je v delu hrvaške strokovne in vojaške javnosti izzvalo dvome o upravičenosti njihovega nakupa glede na namero Hrvaške, da bi z nadomeščanjem vojaških letal mig-21 iz časov nekdanje JLA zadovoljila potrebe vojaškega letalstva do srede stoletja. Privrženci tega nakupa pa pravijo, da so izraelska letala posodobljena in kompatibilna z vojaškimi standardi zveze Nato.