Sezona Knjižnice pod krošnjami se začenja: Brezplačno branje in listanje knjig pod krošnjami dreves letos v 15 krajih

Sezona Knjižnice pod krošnjami se začenja: Brezplačno branje in listanje knjig pod krošnjami dreves letos v 15 krajih

Knjižnica pod krošnjami bo, zlasti v Ljubljani, tudi letos miren in tih prostor za branje in listanje knjig v varnem zavetju dreves. Projekt je v prestolnici zaživel pred 14 leti, v tem času pa se razširil na druga mesta in povezal različne partnerje. Knjižnice bodo letos postavili na 22 lokacijah, ob Ljubljani še v 14 drugih krajih, tudi čez mejo.

Kot je na današnji novinarski konferenci spomnila vodja projekta Tina Popovič, so projekt, ki v Ljubljani deluje pod okriljem zavoda Divja misel, v prestolnici prvič zagnali spontano, z mislijo, “da bi okoliške trave izkoristili še za kaj drugega”. V park Tivoli so postavili nekaj knjig, projekt pa se je začel razvijati, ko so jih podprli v zavodu Turizem Ljubljana.

Prostor ob tivolskem ribniku ostaja največja enota Knjižnice pod krošnjami v prestolnici. V Ljubljani pa bo brati in listati knjige mogoče tudi na Trnovski plaži, v parku Zvezda, kjer bo Ameriška knjižnica, na Vodnikovi domačiji v Šiški, kjer je knjižnica postavljena vse leto, na Petkovškovem nabrežju, v atriju Galerije Škuc, Družinskem centru Mala ulica in letos prvič na vrtu ob Plečnikovi hiši. Na Ljubljanskem gradu pa letos prvič knjižnice ne bo.

Kot je pojasnila Eva Bolha iz Plečnikove hiše, je vrt ob prenovljenem arhitektovem domovanju s skoraj 2500 kvadratnimi metri med največjimi vrtovi v središču Ljubljane. “Vrt je Plečniku služil za navdih, za sprostitev, za sprehode. Bil je njegova oaza miru in še danes je tako.” Narava in arhitektura se tam zlivata ena v drugo, tam so tudi zelenjavi vrt, skalnjak in čebelnjak.

Tini Popovič se zdi pomembno, da knjižnice pod krošnjami predvsem prebivalcem Ljubljane, ki je vselej literarno živahna in poleti napolnjena z dogodki, ponudi miren in tih prostor, kjer jih ob branju ne bodo zmotili mimoidoči. Tudi zato veliko spremljevalnega programa v Ljubljani ni. Po drugi strani pa knjižnice v nekaterih drugih krajih po njenih besedah delujejo kot manjši poletni festivali in ponujajo priložnost, da se skupnost za nekaj časa združi ob knjigah in avtorjih. Vsaka od knjižnic ima svoje posebnosti, ob tem ponekod nad njimi bdijo občine, drugod pa denimo navdušeni posamezniki in različne kulturne ustanove.

Projekt še vedno ostaja zvest svojim temeljnim izhodiščem – v sodelovanju z založbami, partnerji in podporniki zagotavlja brezplačno branje, listanje in uživanje pod drevesi. Prerasel je v enega najbolj priljubljenih projektov pri širjenju bralne kulture, ker sledi enostavni ideji – “poiskati dobro lokacijo, izbrati dobre knjige in jih ponuditi v branje”, je poudarila Tina Popovič.

Dodala je, da jim ni vseeno, kaj se bere pod krošnjami. Prav tako imajo, ko pripravljajo knjige za lokacije, vedno v mislih ljudi in kaj bi jih lahko zanimalo. Na Plečnikovem vrtu bodo denimo prevladovale knjige s področja arhitekture in poezija. V Tivoliju, kjer je srečati veliko družin z otroki, bo veliko otroških knjig, na Trnovski plaži pa najbolj sveži stripi. Poletna sezona branja pod drevesi se bo v Ljubljani začela v petek.

Knjižnice pod krošnjami pripravljajo tudi v Novem mestu, Polhovem Gradcu, Kranju, Zagorju ob Savi, Ribnici, Radgoni na jugovzhodu Avstrijske Štajerske, Novi Gorici, Vrhniki, Polšniku, Mali planini, Kanalu ob Soči, Kamniku, Komendi in Rašici, kjer stoji Trubarjeva domačija. Barbara Pečnik iz Trubarjeve domačije je pojasnila, da želijo s knjižnico v Trubarjevem rojstnem kraju popestriti poletne dni ter da je bilo vsako drevo ob domačiji zasajeno s posebnim namenom.

Scroll to top
Skip to content