Avstrija bo na meji s Slovenijo izvedla vajo varovanja meje, Slovenija temu nasprotuje

Avstrija bo na meji s Slovenijo izvedla vajo varovanja meje, Slovenija temu nasprotuje

Avstrija v torek načrtuje vajo varovanja meje v Špilju, na kateri bo po napovedih sodelovalo več sto policistov in vojakov. Ministra za notranje zadeve in obrambo Herbert Kickl in Mario Kunasek bosta v živo preverila, ali je njihova nova enota za varovanje meje Puma pripravljena, da obvlada morebiten nov naval migrantov na avstrijsko mejo.

Vaja, naslovljena ProBorders, je bila sprva načrtovana 25. junija, ko Slovenija obeležuje dan državnosti, a so jo nato po protestih iz Ljubljane preložili za en dan.

Tudi sicer slovenske oblasti menijo, da Avstrija s takšnimi aktivnostmi pretirava. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je pred dnevi v pismu Kicklu izrazila nasprotovanje vaji tako zaradi dejstva, da naj bi del te vaje potekal na slovenskem ozemlju, kot tudi, ker bi imel ta “prikaz množičnega prihoda nezakonitih migrantov s slovenske strani na avstrijsko neizogibno zelo negativen učinek v Sloveniji, verjetno pa tudi v Avstriji”. Po njenih ocenah vaja “ne bo v ničemer prispevala k dobrim odnosom med našima državama ali k skupnim prizadevanjem za obvladovanje migrantske situacije v regiji”.

Ministrica je poudarila, da Slovenija uspešno in učinkovito brani zunanjo schengensko mejo in si prizadeva, da se migrantski val iz let 2015 in 2016 ne bi ponovil. Dokaz tega je tudi dejstvo, da so avstrijski organi Sloveniji letos vrnil 13 oseb, lani v celem letu pa 39, je še poudarila ministrica v pismu avstrijskemu kolegu.

Na vaji v neposredni bližini avstrijsko-slovenskega mejnega prehoda Šentilj, kjer so avstrijske oblasti v času begunskega vala pred tremi leti postavile obsežen ograjni in registracijski sistem za sprejemanje beguncev, bodo po napovedih prikazali, kako ustaviti večjo skupino beguncev in migrantov. Sodelovala naj bi tudi nova enota za varovanje meje, imenovana Puma, ki jo sestavlja 600 pripadnikov varnostnih sil.

Enota naj bi bila v celoti vzpostavljena šele septembra, tokrat naj bi preverili njeno pripravljenost za ukrepanje. V načrtu je, da bo v vsaki zvezni deželi ena skupina te enote, katere pripadniki se bodo po potrebi v 24 urah lahko zbrali na enem mestu.

Po besedah ministra Kickla so na vajo povabili policiste vseh avstrijskih dežel, da bi pokazali odločenost Dunaja, da v Avstriji ne bodo dopustili novega begunskega vala. “Kar se je dogajalo leta 2015, se ne sme ponoviti,” je ob napovedi vaje dodal Kunasek.

Po napovedih Kickla so na vajo povabili tudi mednarodne strokovne opazovalce. Kot so za STA povedali na Policijski upravi Maribor, bo na vaji predvidoma prisoten predstavnik slovenske policije, a zgolj kot opazovalec.

Podobno – z medijsko močno podprtim prikazom vaje soočanja avstrijske vojske in policije z migranti, po vnaprej določenem scenariju s pravo opremo in igralci, ki so upodabljali migrante – je svoje mišice Avstrija kazala že 16. februarja 2016. To je bil čas, ko so se čez mejni prehod Šentilj dejansko valile množice beguncev in migrantov, danes pa je položaj povsem drugačen.

Z zaprtjem t. i. balkanske poti se je namreč množični val beguncev čez slovensko ozemlje v Avstrijo ustavil. Slovenija je begunske šotore na svoji strani meje pospravila, avstrijski pa, če še stojijo, že dlje časa samevajo.

V Avstriji se je nato zamenjala vlada. Takratno notranjo ministrico Johanno Mikl-Leitner (ÖVP) je zamenjal Kickl (FPÖ), obrambnega ministra Hansa Petra Doskozila (SPÖ) pa Kunasek (FPÖ). Nova, bolj desno usmerjena vlada, ki jo poleg svobodnjakov (FPÖ) sestavlja še ljudska stranka (ÖVP), je že takoj ob nastopu mandata konec lanskega leta napovedala ustavitev nezakonitih migracij in pospešitev azilnega postopka.

Država, ki bo 1. julija prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji, izpostavlja, da je treba krepiti zaščito zunanje meje EU, po notranjepolitičnem sporu v Nemčiji glede migracij pa kancler Sebastian Kurz ne izključuje niti morebitne zaostritve nadzora na notranjih mejah.

Avstrija je sicer aprila še za pol leta podaljšala nadzor na mejah z Madžarsko in Slovenijo, ki je po novem v veljavi do 11. novembra 2018, pa čeprav bi morala biti ta možnost v skladu s schengenskimi pravili le izjema.

Slovenija je del schengenskega prostora, v katerem velja prost pretok ljudi in blaga, že več kot deset let in kot takšna varuje skupno zunanjo mejo schengenskega prostora, saj Hrvaška še ni v tej povezavi. Zaradi tega je Slovenija tudi vse bolj priljubljena končna destinacija nezakonitih migrantov.

Slovenski policisti so po uradnih podatkih letos do konca maja obravnavali nekaj več kot 2400 nezakonitih prehodov državne meje, kar je več kot štirikrat več kot v enakem obdobju lani, ko so jih zabeležili 570. V letošnjem letu so bili najpogosteje obravnavani državljani Pakistana, Alžirije in Sirije.

Scroll to top
Skip to content