Po Sloveniji zdaj nižjo rast napovedali tudi v sosednji Avstriji

Po Sloveniji zdaj nižjo rast napovedali tudi v sosednji Avstriji

Nekoliko nižja gospodarska rast od dosedanjih pričakovanj se po napovedih inštitutov Wifo in IHS obeta tudi Avstriji. Glavni razlog za umiritev rasti je negotovost v mednarodnem okolju. Razmere na trgu dela in v javnih financah severne slovenske sosede so sicer spodbudne.

Wifo je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napoved gospodarske rasti v tretji največji zunanjetrgovinski partnerici Slovenije znižal s 3,2 odstotka na tri odstotke, za prihodnje leto pa z 2,2 na dva odstotka. IHS je na drugi strani napoved za letos oklestil za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka, za prihodnje leto pa je ostal pri dosedanji napovedi o 1,7-odstotni rasti.

> Evropska komisija pričakuje nekoliko nižjo rast slovenskega BDP

Čeprav bodo konjunkturna gibanja v Avstriji po pojasnilih obeh raziskovalnih inštitutov do konca leta ostala ugodna, pa bo rast nekoliko dušilo dogajanje v mednarodnem okolju, kjer trgovinske napetosti, težave nekaterih razvijajočih se gospodarstev, učinki sprememb denarne politike v ZDA in negotovost glede izstopa Velike Britanije iz EU bremenijo gospodarsko dejavnost v največjih avstrijskih gospodarskih partnericah na stari celini in drugod po svetu. Že na začetku tega leta se je tako konjunktura umirila tudi v evrskem območju na čelu z Nemčijo.

Vse to bo nekoliko znižalo rast izvoza in posredno tudi investicijsko aktivnost podjetij, so poudarili v Wifu in IHS.

Kljub nekoliko nižji rasti pa so razmere na trgu dela in v javnih financah še naprej ugodne. Stopnja registrirane brezposelnosti je padla pod osem odstotkov, po anketni metodi pa je pod petimi odstotki, medtem ko je zaposlenost na zgodovinsko visoki ravni.

Javne finance so nominalno izravnane. Wifo in IHS za letos tako napovedujeta primanjkljaj v višini 0,1 oz. 0,2 odstotka BDP, za prihodnje leto pa presežek v približno enakem deležu od BDP. Lani je javnofinančni primanjkljaj dosegel 0,8 odstotka BDP.

Kljub presežku, ki naj bi v absolutni vrednosti prihodnje leto dosegel okoli 800 milijonov evrov, pa je to po oceni inštitutov še vedno premajhen javnofinančni manevrski prostor za financiranje korenitejše davčne reforme, ki jo načrtuje vladajoča koalicija ljudske stranke (ÖVP) in svobodnjakov (FPÖ) in naj bi podjetjem in posameznikom prek različnih ukrepov prinesla davčno razbremenitev v višini preko tri milijarde evrov.

Scroll to top
Skip to content