Letno več kot 4000 Slovencev utrpi možgansko kap

Letno več kot 4000 Slovencev utrpi možgansko kap

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je danes z novinarsko konferenco znova opozorilo na problematiko možganske kapi, ki v Sloveniji vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar je več kot deset dnevno. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas, okoli 30 odstotkov ljudi pa jo utrpi v aktivnem delovnem obdobju.

Čeprav je možganska kap tretji vzrok smrtnosti in prvi vzrok invalidnosti pri nas, ki terja visoke stroške zdravljenja in tudi posredne stroške, preventiva ostaja še naprej pomanjkljiva, zanjo se namenja tudi premalo denarja. Kot je poudaril nevrolog Matija Zupan, ki prihaja z ljubljanske nevrološke klinike, je problematika možganske kapi večja, kot si predstavlja večina javnosti.

Raven obravnave bolnikov z možgansko kapjo je v Sloveniji daleč od optimalne, je bil kritičen Zupan. Spomnil je na pomen telemedicinske mreže TeleKap, ki pa po njegovi oceni pri nas še vedno ne deluje tako, kot je bilo načrtovano. Trombolizo in mehansko rekanalizacijo kot obliki zdravljenja pa prejme približno polovica bolnikov manj, kot bi ju moralo glede na evropska priporočila.

Povsod po državi je velik problem bolnišnična rehabilitacija po možganski kapi, saj preprosto ni usposobljenega kadra, kar v nemajhni meri velja tudi za ljubljansko nevrološko kliniko, je opozoril Zupan. Zavedanje laične javnosti o možganski kapi, kar zajema tako prepoznavo simptomov kot osnovno znanje o možnih načinih zdravljenja, je po njegovih besedah še vedno slabo, zlasti na podeželju.

Čedalje večja težava v okviru zdravstvenega in socialnega sistema je tudi zagotavljanje primerne oskrbe težko prizadetim bolnikom po možganski kapi. Kot je pojasnil Zupan, je razlog v velikem pomanjkanju primernih negovalnih oddelkov bolnišnic in drugih ustanov, potem ko je akutno zdravljenje končano. Pogosto je izhod v sili ambulantna obravnava namesto bolnišnične.

Zupan je tudi opozoril, da je možganska kap “zelo raznolika bolezen z različnimi vzroki”. Kljub velikemu napredku diagnostike tako pri delu bolnikov še vedno ne ugotovijo vzroka. S pravočasnim in pravilnim ukrepanjem je po njegovih besedah mogoče preprečiti marsikatero posledico bolezni. Dodal je, da zgolj na ljubljanski nevrološki kliniki letno obravnavajo okoli 1500 primerov možganske kapi.

Preživetje in uspešnost zdravljenja sta sicer odvisna tudi od tega, katera oblika možganske kapi prizadene bolnika. Po ishemični kapi, kjer pride do strdka v možganih, je najnižja smrtnost, umre okoli 14 odstotkov bolnikov. Pri kapi zaradi nenadne krvavitve iz možganske arterije je smrtnost okoli 50-odstotna. Pri hemoralgični kapi, do katere pride zaradi počene žile v možganih, pa umre okoli 30 do 40 odstotkov bolnikov.

Glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je povišan krvni tlak. Na možnost kapi prav tako vplivajo kajenje, nezdrav način življenja, povišan holesterol. Pomemben dejavnik je tudi nereden utrip srca, zaradi česar nastane v srcu strdek, ki nato pride do možganov. V teh primerih je pogosta obsežna možganska kap s hudimi posledicami.

Najbolj značilni znaki, po katerih lahko prepoznamo možgansko kap, se skrivajo v črkah besede GROM. Pozorni moramo biti, če je okvarjen govor, roka in obrazna mimika. V tem primeru je takoj, v roku ene minute treba poklicati rešilca.

Z današnjo novinarsko konferenco je društvo za zdravje srca in ožilja tudi spomnilo na svetovni dan možganske kapi, ki ga bomo zaznamovali 29. oktobra.

Scroll to top
Skip to content