V skladu s trenutnimi pravili lahko države članice začasno uvedejo nadzor na notranjih mejah v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD) je v svojem poročilu predlagala skrajšanje omejitve notranjega nadzora za predvidljive dogodke na dva meseca s sedanjih šest ter omejitev nadzora na največ leto dni namesto sedanjih dveh let.
Če bodo želele države članice začasen nadzor na mejah podaljšati na več kot dva meseca, bodo morale predložiti podrobno oceno tveganj s pojasnili. V oceni tveganj pa bi morale sodelovati tudi sosednje države, ki bi jih nadzor na notranjih mejah prizadel. Za podaljšanje nadzora nad šest mesecev pa bo potrebno pridobiti mnenje Evropske komisije in odobritev Sveta EU.
Poročilo je danes podprlo 319 poslancev, 241 jih je bilo proti, 78 pa se jih je glasovanja vzdržalo. S tem so evropski poslanki iz Slovenije podelili mandat za pogajanja z državami članicami EU o prenovi schengenskih pravil.
“Sporočilo je jasno, schengen moramo za vsako ceno ohraniti,” je po glasovanju povedala Fajonova, so sporočili iz njene pisarne. “Izkušnje kažejo, da je nadzor, ko je enkrat uveden, zelo težko odpraviti. Poleg tega trenutna nejasna pravila dopuščajo preveč dvoumne interpretacije in celo zlorabo, s tem pa močno ogrožajo integriteto in prihodnost prostora brez notranjih kontrol,” je še poudarila.
Kot je dodala, so zavrnili dopolnilo desnih konservativnih sil v parlamentu, ki bi omogočalo izvajanje nadzora na notranjih mejah brez časovne omejitve.
V Evropski ljudski stranki (EPP), ki predloga ni podprla, so medtem S&D obtožili, da “je nadzor na notranjih mejah postal talec njihove kampanje pred evropskimi volitvami prihodnje leto”. “Ne bomo igrali te nevarne politične igre, v kateri so na kocki odprte notranje meje, ena največjih pridobitev enotne Evrope,” so sporočili.
“Naša odgovornost je, da oblikujemo zakonodajni okvir, ki ohranja prosto gibanje v schengnu, in ne ovira zmožnosti držav članic, da nadzorujejo varnost,” so dodali.
Trenutno nadzor na notranjih schengenskih mejah izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki so ga uvedle leta 2015 zaradi migrantske krize, ter Francija, ki nadzor izvaja zaradi teroristične grožnje.
