S setvijo in presajanjem rastlin na prosto ni treba hiteti, saj morajo biti tla dovolj ogreta

Pomlad ni le čas, ko se prebudi narava, temveč tudi vrtičkarji, ki začnejo pripravljati prst za setev. S setvijo in presajanjem rastlin na prosto ni treba hiteti, saj morajo biti tla dovolj ogreta, opozarjajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer ocenjujejo, da je vrtičkarstvo pri nas zelo razširjeno, tako na podeželju kot v mestih.

Pri nas je vedno bolj v ospredju tudi urbano vrtičkarstvo. Na Mestni občini Ljubljana, ki se je z letom 2009 celostno lotila problematike urejanja vrtičkov, namenjenih zakupu, opažajo, da je vse več povpraševanja po najemu vrtička s strani mladih družin in študentov.

V prestolnici je osem vrtičkarskih območij in skupaj 831 vrtičkov: Ježica z 258 vrtički, Dravlje z 51 vrtički, Štepanjsko naselje s 14 vrtički, Vojkova s 64 vrtički, Iga Grudna s 60 vrtički, Rakova Jelša s 320 vrtički, Grba s 57 vrtički in Gradaška s sedmimi vrtički.

Kot so za STA pojasnili na ljubljanski občini, je trenutno še nekaj neoddanih vrtičkov na Ježici, Iga Grudna na Viču in Rakovi Jelši na Barju. “Največ zanimanja je za zakup vrtičkov v Dravljah in Štepanjskem naselju, kjer so vrtički opremljeni s samostojnimi lopami,” so navedli.

V prestolnici bodo sicer nadaljevali z urejanjem vrtičkarskih območij. Tako jeseni načrtujejo ureditev novega vrtičkarskega območja v Vižmarjih, kjer naj bi bilo na voljo približno 60 vrtičkov, območje pa bo opremljeno podobno kot Grba s skupnimi lopami, vodovodom in prostorom za druženje z urbano opremo (klopi in mize).

Poleg omenjenega na občini načrtujejo tudi ureditev vrtičkarskega območja Muste (med Mostami in Štepanjskim naseljem), to je v načrtu za prihodnje leto.

Za ljubljansko občino je enako pomembno kot urejanje vrtičkov tudi usposabljanje vrtičkarjev za pridelavo zelenjave na vrtičkarskih območjih, saj je na vrtičkih dovoljeno vrtnarjenje na ekološki način, kar pomeni, da se za varstvo rastlin lahko uporabljajo le pripravki za gnojenje in gnojila, ki so dovoljena za ekološko pridelavo.

V želji odgovoriti na različna vprašanja vrtičkarjev, kot so npr. kako se lotiti obdelave, kdaj je najprimernejši čas za setev ali sajenje posamezne vrste zelenjave, so se na občini odločili, da na dveh vrtičkarskih območjih vzpostavijo učna vrtova – Zelenjavni učni vrt Rakova Jelša in Gain vzorčni bio vrt na Ježici.

Delo na učnih vrtovih poteka po principu delavnic in prikazov, kjer je udeležba brezplačna in sodelovanje udeležencev zaželeno. Strokovnjaki so na voljo za dajanje informacij, delo na učnih vrtovih pa poteka vzporedno s časovnico dela na vrtičkih.

Tako vodijo vrtičkarje skozi celotno sezono in jim nudijo dodatno znanje, s katerim lahko bolje obdelajo vrtičke in pridelajo več zelenjave.

Vrtičkarjem, predvsem tistim, ki so se s pridelovanjem lastne hrane šele začeli ukvarjati, Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani svetuje, da upoštevajo pravila sledenja vrtnin oz. pravila kolobarjenja.

“S tem namreč poskrbimo za ohranjanje rodovitnosti tal ali celo prispevamo k njenemu izboljšanju. Potrebna je ustrezna izbira sorte za posamezno pridelovalno obdobje, saj si le s tem zagotovimo možnost, da nam pridelek uspe,” je za STA dejala strokovnjakinja, ki jo žalosti, da se sortiment vrtnin, ki so v ponudbi za pridelavo pri vrtninah, izredno hitro spreminja; svetovne semenarske hiše letno v kataloge ponudijo številne nove sorte.

“Pravilna/primerna izbira pa je še vedno precej odvisna od pridelovalcev sadik vrtnin, ki jih ponujajo na trgu. Ta pa se je v zadnjih letih dvignila na bistveno višjo raven kot pred desetletjem. Tako imajo tudi vrtičkarji danes možnost kupiti sadike sort, ki so jim žlahtnitelji izboljšali tako čas dozorevanja, odpornost na bolezni,” je navedla.

Za Slatnarjevo je največja napaka, ki jo vidi v pridelavi vrtnin pri vrtičkarjih, neupoštevanje pravila terminske setve/sajenja.

“To preprosto pomeni, da je potrebna večkratna setev/saditev v enem pridelovalnem letu. V primeru solate to praktično pomeni, da jo je treba saditi v 14- do 21-dnevnem razmiku v količinah, ki jih gospodinjstvo zmore porabiti. Še vedno se opaža, da se sadi večinoma v dveh velikih valovih in tako vrtičkarji v nekem obdobju pridelajo presežke, v določenem obdobju pa pridelkov nimajo,” je pojasnila.

Slatnarjeva ob tem poudarja pomen lokalne pridelave. “S pridelavo v domačem vrtu si z malo razmišljanja lahko omogočimo oskrbo s sezonskimi vrtninami skoraj čez vse leto,” je dejala in dodala: “Oskrba z lastnimi vrtninami v Sloveniji je pod 40 odstotki, kar pomeni, da kupujemo veliko vrtnin, ki so krajše ali daljše časovno obdobje bile skladiščene, s tem pa jim je padla tudi vsebnost snovi, ki so za zdravje človeka pomembne (vitamini, minerali …). Vsak gram lastno pridelanih vrtnin pa je s tega stališča najbogatejši pridelek.”

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije, medtem ko so se temperature ozračja konec marca precej zvišale, zdaj pa ob dežju upadle, svetujejo, da se s setvijo in presajanjem na prosto ne hiti. “Tla morajo biti dovolj ogreta. Prehitro presajanje v hladno zemljo ne pospeši zgodnosti pridelka, ravno nasprotno, ker se rastlina več dni muči v hladni zemlji, je manj odporna na bolezni in lahko še hitreje propade,” so pojasnili za STA.

“Različne zaščite običajno ščitijo zgolj nadzemni del rastlin, korenin pa ne, zato te v mrzli zemlji ne sprejemajo hranil, rastlina ne raste. Pod zaščito se lahko prične nabirati vlaga in z njo tudi mnoge glivice. Kadar so tla dobro ogreta in rastline zaščitene s prekrivko, dobro utrjene sadike tistih vrst, ki jih sicer že lahko sadimo oz. sejemo v tem času, ne bodo utrpele poškodb ob krajših nočnih ohladitvah okoli ledišča,” so navedli.

In kaj lahko sejemo? Ko se vrhnja plast tal ogreje na pet stopinj Celzija, se na prosto po pojasnilih inštituta lahko seje korenček, mesečna redkvica, grah, bob, solata, špinača, peteršilj, pastinak, motovilec, črni koren, podzemna koleraba (posevke pokrijemo z vlaknato folijo) in sadimo čebulček, šalotko in česen. Sredi aprila lahko na prosto sadimo zgodni krompir in sadike odpornejših zelenjadnic: čebulo, glavnato solato, zgodnje zelje, kolerabico, zgodnjo cvetačo in brokoli, ohrovt, poletni por.

Povezane teme

Slovenija, vrtnarjenje, zelenjava
Aktualno

Zbil kolesarko in pobegnil. Ste ga videli?

Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravnavajo prometno nesrečo s telesnimi poškodbami in pobegom. Da bi izsledili neznanega voznika in udeleženca v prometni nesreči ter razjasnili okoliščin, policija poziva morebitne očividce, da se zglasijo na policijski postaji, so danes sporočili s Policijske uprave Maribor.

Aktualno

Kakšno vreme nas čaka za vikend?

Danes bo pretežno jasno. Pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, ki bo popoldne oslabela. Najvišje dnevne temperature bodo od 14 do 18, na Primorskem okoli 22 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Džamija v Ljubljani dobila uporabno dovoljenje

Džamija oziroma Islamski verski in kulturni center na Parmovi ulici v Ljubljani je danes prejela uporabno dovoljenje, je za 24ur.com potrdil generalni tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić. Trenutno so še v fazi nabave opreme, molitve v džamiji pa bodo najverjetneje začeli izvajati po novem letu.

Rubrika Lifestyle

Lifestyle

Slovenijo uvrstili med najlepše države na svetu

Priznan svetovni potovalni magazin Conde Nast Traveller je na svojo listo 40 najlepših držav na svetu uvrstil tudi tri balkanske države: Slovenijo, Hrvaško in Črno goro. O Sloveniji je zapisal, da ponuja vse po malem, posebej pa je izpostavil slovenske Alpe, smaragdno zeleno Blejsko jezero in gozdove.

Lifestyle

Rudarjenje za kriptovalutami na leto porabi toliko energije, kot država z 38 milijoni prebivalcev

Aplikacije za spletno rudarjenje (angl. web miners), ki delujejo znotraj brskalnika uporabnika in z namenom zaslužka rudarijo kriptovalute, bi lahko v letu 2018 porabile do 18,8 gigavatov električne energije. To je primerljivo z letno količino porabe energije na Poljskem, hkrati pa to pomeni, da je vpliv spletnega rudarjenja na okolje blizu 800 ton emisij ogljikovega dioksida na leto, kažejo podatki raziskave družbe Kaspersky o ekonomskem in okoljskem vplivu spletnega rudarjenja.

Lifestyle

Kako se psi od nas nalezejo odvečnih kilogramov

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže danes objavljena raziskava, ki so jo opravili na Danskem.