Po podatkih omenjene galerije si je Downey za razstavo v Galeriji Vžigalica izbral temo mitološke nesrečnice Eho, ki je za kazen za prikrivanje nezvestobe boga Zevsa lahko le ponavljala glasove, ki so dospeli do nje, in temo njene ljubezni do vase zagledanega Narcisa kot ogledalo in odmev očitnega vprašanja, ki si ga je zastavil, ko je prvič obiskal Slovenijo.

Vprašal se je namreč, kam segajo korenine ameriške prve dame Melanie Trump in kako domačini oz. Slovenci spremljajo in obeležujejo “to nesporno zgodovinsko dejstvo”.

V pomanjkanju konkretnejšega javnega odziva in ob omejitvah, povezanih z njenim visokim položajem, je Downey – sicer doma v Kentuckyju – v okviru danih možnosti naročil in sponzoriral izdelavo lesene skulpture. Naročilo je dobil rokodelec in kipar z motorno žago Maxi iz okolice Sevnice.

Ta je nato izdelal po podatkih galerije prvo javno skulpturo ameriške prve dame in jo poimenoval Melania, 2019. Gre sicer za lesen kip človeške naravne velikosti “v naivni maniri s koreninami v savskem obrežju”, ki, kot so še zapisali v Galeriji Vžigalica, “uteleša prvo damo, ki prek hriba v daljavi pozdravlja svoj rodni kraj, Sevnica”.

Downeyevo razstavo bodo v Ljubljani odprli v četrtek. Ob boku zgodbe o nastanku spomenika ameriške prve dame bodo v Galeriji Vžigalica predstavili tudi “duplikat” tiskovne sobe predsednika Ronalda Reagana v Beli hiši.

Prva dama ZDA Melania Trump je sicer odraščala v Sevnici, kjer pri razvoju krajevnega turizma stavijo na izdelke lastne blagovne znamke First Lady oz. Prva dama.

Na sevniške izdelke so postali pozorni na več priznanih svetovnih spletnih straneh, omenjena blagovna znamka pa med drugim obsega sevniško modro frankinjo, tradicionalno sevniško salamo, pecivo, lepotilne kreme, čokolade posebnih okusov in videza, čokoladne bombone, jabolčne krhlje v čokoladi, zeliščne čaje in unikatne lončene skodelice. V Sevnici med drugim ponujajo tudi torto Melanija, palačinke Melanija, sladico Melanija in pito Melanija.

Sevnica je bila do nedavno najbolj znana kot občinsko središče, po uglednih podjetjih, kot so Lisca, Kopitarna in Tanin Sevnica, po vrhunskem salamarstvu pa čebelarstvu in vinarstvu. Sevnico, katere območje je bilo poseljeno že v prazgodovini, viri z nemškim imenom Liehtenwalde prvič omenjajo leta 1275, trške pravice je dobila leta 1322. Kraj s približno 5000 prebivalci je leta 1952 postal mesto in občinsko središče.