V prvem delu nastopa v Evropskem parlamentu je napovedala odločnejše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam ter se zavzela za to, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Obljubila je, da bo že v prvih stotih dneh mandata predlagala zeleni dogovor, t. i. green deal, za Evropo ter prvo evropsko podnebno zakonodajo. Je pa ob tem opozorila, da se bo moralo spremeniti tudi vedenje ljudi.
Zavzela se je za okrepitev gospodarstva. “Znebimo se ovir, odprimo vrata, imejmo končno kapitalsko unijo, ki si jo naša majhna in srednja podjetja zaslužijo,” je dejala. Ob tem je izpostavila socialno tržno gospodarstvo: “Niso ljudje za to, da služijo gospodarstvu, ampak mora gospodarstvo služiti ljudem,” je dejala.
Napovedala je tudi pošteno obdavčitev multinacionalk, zagotovitev minimalne plače, evropsko shemo za brezposelne v času hudih kriz ter ukrepe za boljše pogoje za otroke in mlade. Predlagala je trikratno povečanje sredstev za program Erasmus+.
Znova je poudarila, da bo v novi komisiji zagotovila enakopravno zastopanost moških in žensk, in je tudi pripravljena zahtevati od držav članic nova imena, če med predlogi za komisarje ne bo dovolj žensk. Po njenih besedah je bilo v Evropski komisiji doslej 183 komisarjev, med njimi 45 žensk. “Predstavljamo polovico populacije, želimo svoj pravičen delež,” je dejala.
Glede brexita je pripravljena na nadaljnje podaljšanje roka izstopa, če bi bilo iz upravičenega razloga potrebnega več časa. “V vsakem primeru bo Združeno kraljestvo ostalo naša zaveznica, partnerica in prijateljica,” je zagotovila.
