Hrvaški zunanji minister je v ponedeljek v intervjuju za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 med drugim povedal, da sta se v minulih dneh pred tem neformalno sestala s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem, ki je dopustoval na Hrvaškem.

Podal je tudi nekaj stališč glede dogodkov v povezavi z arbitražno zgodbo, ki so jih v naslednjih dneh povzeli tudi nekateri hrvaški mediji.

Med drugim je povedal, da je Cerar še kot premier decembra 2017, v obdobju, ko naj bi državi v šestih mesecih po razglasitvi implementirali arbitražno razsodbo o meji, tik pred svojim prihodom v Zagreb že skoraj pristal na hrvaško ponudbo, da bi vprašanje meje reševali dvostransko, s “protokolom v šestih točkah”. Vendar naj bi se potem “ustrašil” in umaknil od dogovora, ki naj bi ga 19. decembra na srečanju v Zagrebu s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem skupaj razglasila.

V Ljubljani so hrvaškega zunanjega ministra popravili, da je Slovenija tedaj “v intenzivnem diskretnem dialogu po razglasitvi končne razsodbe iskala rešitev, ki bi upoštevala arbitražno razsodbo in bila hkrati sprejemljiva za obe strani”. “V pogovorih pa se je pokazalo, da Hrvaška želi bistvene spremembe poteka meje v njeno korist. Zato dogovor ni bil dosežen,” so poudarili.

Plenković je sicer tedaj v Zagrebu na skupni novinarski konferenci s Cerarjem vendarle predstavil omenjeni protokol kot “pravni okvir, ki bi bil lahko temelj za dvostranski dogovor o meji”, Cerar pa je tedaj ponovil, da je arbitražna razsodba zavezujoča za obe državi in da so možni le pogovori o njeni implementaciji.

To so danes v odzivu na besede Grlića Radmana izpostavili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu in zavrnili njegove ocene, da si je Cerar tedaj premislil zaradi pritiskov v Ljubljani. “Ne glede na nekatera različna mnenja slovenskih politikov je naredil vse, da se v šestih mesecih, kot je predvidel arbitražni sporazum, dorečejo modalitete uveljavitve razsodbe, ki bi bile sprejemljive za obe strani,” poudarjajo na MZZ.

“Njegov obisk v Zagrebu 19. decembra 2017 je bil potrditev teh prizadevanj, se je pa tedaj dokončno pokazalo, da Hrvaška zahteva bistvene popravke arbitražne meje v njeno korist, na kar Slovenija ni mogla in ne more pristati,” so še dodali.

Novega hrvaškega zunanjega ministra so v Ljubljani tudi spomnili, da ne držijo njegove – s tem pa tudi hrvaške – trditve, da je arbitražno sodišče kompromitirano, zaradi česar da je Hrvaška izstopila iz arbitraže. “Arbitražno sodišče je hrvaške dvome naslovilo v delni razsodbi in nato sprejelo po mednarodnem pravu zavezujočo končno razsodbo, ki pa je Republika Hrvaška enostransko ne spoštuje,” so poudarili na MZZ.

Dodali so še, “da je arbitražna odločba o meji med Slovenijo in Hrvaško dokončna in zavezujoča. Sprejel jo je tribunal neodvisnih mednarodnih pravnikov in zato jo morata izvršiti obe državi”.

Prav tako so zanikali trditve Grlića Radmana, da naj bi “vse države EU opogumljale” Slovenijo in Hrvaško, da problem rešita dvostransko. “Večinoma vztrajajo pri spoštovanju mednarodnega prava kot pogoja enakopravnih odnosov v mednarodni skupnosti in vladavine prava v EU,” ministru odgovarjajo na MZZ.

Grlića Radmana so opozorili tudi glede njegovih izjav o slovenski tožbi pred Sodiščem EU, da Hrvaška krši evropsko pravo, s tem ko ne priznava z arbitražo določene meje. Minister je dejal, da je tu “mednarodno pravo na hrvaški strani”. na MZZ pa so se odzvali, da je bila tožba sprožena “ravno zaradi hrvaškega nespoštovanja mednarodnopravno zavezujoče razsodbe arbitražnega sodišča in neposrednih pravnih posledic tega nespoštovanja s hrvaške strani, ki predstavljajo kršitev evropskega pravnega reda”.

Hrvaško stališče v tej tožbi sicer je, da Sodišče EU ni pristojno razsojati v tem primeru, ker da je vprašanje veljavnosti arbitražne razsodbe ali pa meje med državama vprašanje mednarodnega, ne pa evropskega prava. Slovenija na drugi strani trdi, da je arbitražna razsodba dejstvo, ker je Hrvaška ne izvaja in npr. vztraja pri svojem videnju meje po sredini Piranskega zaliva, pa onemogoča Sloveniji, da bi izvajala skupno evropsko politiko na območju, ki ji je pripadlo po arbitraži.

Poleg tega so na MZZ Grlića Radmana posredno okrcali tudi zaradi “nespoštovanja standardov tihe diplomacije”. “Cerar tako nekoč kot predsednik vlade kot zdaj kot zunanji minister vedno, na uradnih pogovorih in neformalnih klepetih, dosledno in odločno zagovarja vladavino prava in pomen spoštovanja in izvrševanja razsodb mednarodnih sodišč. Le da ob tem spoštuje tudi standarde tihe diplomacije in preverljiva zgodovinska dejstva,” so zapisali.