EU vztraja pri irskem varovalu in trdi, da alternativnih predlogov ni

EU vztraja pri irskem varovalu in trdi, da alternativnih predlogov ni

EU vztraja pri varovalu za preprečitev trde meje na irskem otoku po brexitu, ki ga želi britanski premier Boris Johnson odstraniti iz ločitvenega sporazuma; alternativnih predlogov za zdaj ni bilo, je danes v Bruslju poudaril predsednik parlamenta David Sassoli ob predstavitvi resolucije, ki jo bo prihodnji teden sprejel parlament.

Resolucija vključuje jasno sporočilo, da ločitvenega sporazuma brez irskega varovala ne more biti, je poudaril Sassoli ter dodal, da Združeno kraljestvo doslej ni predlagalo nikakršnih alternativ, ki bi bile pravno verodostojne in izvedljive.

Je pa Evropski parlament po Sassolijevih besedah pripravljen podpreti tudi vrnitev k prvotnemu predlogu varovala, ki bi pokrivalo samo Severno Irsko, ne celotnega Združenega kraljestva.

Vprašanje meje na irskem otoku je bilo najtrši oreh v pogajanjih EU in britanske strani o ločitvenem sporazumu. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med unijo in kraljestvom.

Temeljni cilj tega varovala je, da bi se izognili “trdi meji” na irskem otoku in tako zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih.

Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost.

To varovalo, poznano po angleškem izrazu “backstop”, predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.

EU je sicer sprva predlagala varovalo, ki bi vključevalo samo Severno Irsko, a je britanska stran želela, da pokriva celotno Združeno kraljestvo. O tej možnosti se sedaj v Bruslju spet vse bolj govori, čeprav z britanske strani za zdaj ni bilo predlogov v tej smeri.

Obenem bo parlament v resoluciji prihodnji teden izrazil pripravljenost na podporo vnovični preložitvi brexita, če bi obstajali utemeljeni razlogi za to, na primer za preprečitev izstopa brez dogovora ali v primeru volitev.

Parlament bo v resoluciji izrazil tudi pripravljenost na spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih, kar unija že vseskozi ponuja, in preučitev možnosti, da ta postane zavezujoč dokument.

Resolucija naj bi utrdila in okrepila stališče EU ter jasno opredelila, da je za morebiten izstop brez dogovora v celoti odgovorna britanska stran. V Bruslju je slišati vse več očitkov, da se Johnson pogaja s figo v žepu, medtem ko dejansko načrtuje izstop brez dogovora.

Scroll to top
Skip to content