Kolinda Grabar Kitarović tudi uradno napovedala kandidaturo za drugi predsedniški mandat

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes v Zagrebu tudi uradno napovedala, da se bo potegovala za drugi petletni predsedniški mandat. Pri tem bo imela podporo vladajoče stranke HDZ. Za njena največja tekmeca na volitvah zaenkrat veljata bivši hrvaški premier Zoran Milanović in pevec Miroslav Škoro.

Potem ko več mesecev ni uradno potrdila kandidature, je Grabar-Kitarovićeva danes v Zagrebu vendarle napovedala, da bo vstopila v predvolilno predsedniško tekmo.

V polurnem nagovoru je naštevala svoje poteze iz prvega petletnega mandata. Med zunanjepolitičnimi dosežki je izpostavila pobudo Tri morja, s katero je Hrvaško “postavila v srednjo Evropo in Sredozemlje, kamor je vedno sodila”.

Med drugim je dejala, da je bila “prva hrvaška diplomatka”, ko gre za hrvaško gospodarsko diplomacijo, ter da je okrepila vezi hrvaških skupnosti, ki živijo v tujini, z domovino.

Meni, da se je v prvem mandatu pokazala kot človek iz naroda, in tudi v prihodnje si bo prizadevala za “Hrvaško po meri človeka”. Na dogodku je bilo videti tudi slogan “Ker verjamem v Hrvaško”. Grabar-Kitarovićeva je govorila pred približno sto izbranimi osebami, ki so njen nastop pogosto prekinjale s ploskanjem. Po nagovoru novinarjem niso dovolili vprašanj.

Hrvaška predsednica je že večkrat posredno napovedala svojo vnovično predsedniško kandidaturo, danes pa se je tudi uradno pridružila še 13 osebam, ki so se prav tako odločile, da bodo kandidirale na predsedniških volitvah. Prvi krog volitev naj bi bil v drugi polovici decembra.

Septembrske raziskave javnega mnenja kažejo, da ima Grabar-Kitarovićeva s 34,3 odstotka podpore več kot deset odstotnih točk prednosti pred prvim zasledovalcem Milanovićem, ki ga podpirajo SDP in vrsta manjših opozicijskih strank.

Milanoviću z nekaj več kot 20-odstotno podporo sledi Škoro, ki je napovedal, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, a že ima podporo opozicijske stranke Most neodvisnih list ter manjših desničarskih strank, ki so obrnile hrbet Grabar-Kitarovićevi.

Redne mesečne raziskave so prejšnji teden tudi pokazale, da bi Grabar-Kitarovićeva v drugem krogu lažje premagala Milanovića kot Škora. Ta bi sicer, če bi se pomerila v drugem krogu, ugnal Milanovića.

Ankete so več kot pet odstotkov podpore napovedale tudi neodvisnemu hrvaškemu poslancu v Evropskem parlamentu Mislavu Kolakušiću. Bivši sodnik zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve se od majskih evropskih volitev praktično ni pojavil v hrvaški javnosti, a se je v raziskavah obdržal med vodilnimi potencialnimi predsedniškimi kandidati.

Kandidaturo je napovedalo več sedanjih in bivših saborskih poslancev, kot tudi nekaj v hrvaški javnosti manj znanih oseb. Ni izključeno, da se bo v predsedniško tekmo podal še kdo.

Med 14 potencialnimi kandidati sta poleg Grabar-Kitarovićeve še dve kandidatki, predsednica nove hrvaške stranke Start Dalija Orešković ter dolgoletna aktivistka in kandidatka stranke Delavska fronta Katarina Peović, ki je bila tudi svetnica stranke v zagrebški mestni skupščini. Oreškovićeva in Peovićeva sta tudi edini, ki lahko dobita glasove dela volivcev, ki se nagibajo od sredine proti levici, na katere računa tudi Milanović.

Za uradno predsedniško kandidaturo bo treba zbrati najmanj 10.000 podpisov volivcev, kar bo za nekatere med potencialnimi kandidati nepremostljiva ovira. Podpise za veljavno kandidaturo bodo morali zbrati v 12 dneh od razpisa predsedniških volitev.

Povezane teme

hrvaška, Kolinda Grabar Kitarović

Rubrika Aktualno

Aktualno

Violeta Tomić Janši: Kdaj mislite odstopiti?

Premier Janez Janša je odzivu na poslansko vprašanje poslanke Levice Violete Tomić o protestih proti vladni politiki, pospremljeno z očitki na račun njegove osebnosti in ravnanja, ocenil, da prebrano niti ne zahteva odgovora. Kritičen je bil do vsebine njenega nastopa, a obenem zagotovil, da bo vedno branil njeno pravico do tega.

Aktualno

V Italiji bo kar 60.000 prostovoljcev po ulicah mest opozarjalo na spoštovanje pravil socialnega distanciranja in držanje medsebojne razdalje

V Italiji nameravajo angažirati okoli 60.000 prostovoljcev, da bi med rahljanjem ukrepov zaradi epidemije covida-19 ljudi na ulicah opozarjali na spoštovanje pravil socialnega distanciranja. Minuli konec tedna, ki je bil prvi po odpravi karantene, so poročali o množičnem druženju Italijanov v letoviških krajih, parkih in lokalih.

Aktualno

Janša: Vlada ne načrtuje bistvenih rezov v prejemke ljudi

Država po besedah premierja Janeza Janše nima toliko denarja, da bi lahko plačala ves izpad zaradi epidemije novega koronavirusa. “Kar lahko naredimo, je, da blažimo posledice epidemije in ohranjamo potenciale. In to vlada dela,” je danes dejal v DZ in zatrdil, da vlada ob tem “ne načrtuje bistvenih rezov v prejemke ljudi”.