Nobelova nagrada za fiziko trojici za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejmejo Američan kanadskega rodu James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem, je danes v Stockholmu sporočila švedska kraljeva akademija znanosti.

Peebles prejme polovico nagrade za njegova “teoretična odkritja v fizikalni kozmologiji”, je navedla akademija.

Drugo polovico nagrade pa si bosta razdelila Švicarja Mayor in Queloz za odkritje prvega eksoplaneta, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde. Eksoplanet sta odkrila leta 1995.

Nagrado bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Razdelili si bodo finančno nagrado višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov).

Niz razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo.

V sredo bo sledila nagrada za kemijo, v četrtek za književnost, v petek za mir, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek, 14. oktobra, razglasili nagrado za ekonomijo.

Nagrado za fiziko so lani prejeli Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike.

Povezane teme

Nobelova nagrada, nobelova nagrada za fiziko
Aktualno

Kontroverzni nobelovec Handke končno spregovoril pregovoril o svojih stališčih o Srbiji: “Sem Jugoslovan po svoji mami in brat moje mame je študiral v Mariboru. Dedek je na koroškem plebiscitu glasoval za Jugoslavijo.”

Letošnja Nobelova nagrada za literaturo za avstrijskega pisatelja Petra Handkeja je sprožila burno razpravo zaradi njegove podpore srbskega voditelja Slobodana Miloševića v preteklosti. V pogovoru za nemški časnik Die Zeit je literat spregovoril o svojih stališčih o Srbiji in razpravi, ki jo je razvnela nagrada.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Žičničarji, ki se ob pomanjkanju naravnega snega in zaradi visokih temperatur soočajo s precejšnjim izpadom dohodka, pričakujejo državno pomoč

Slovenski žičničarji se ob pomanjkanju naravnega snega in zaradi visokih temperatur, ki so decembra pobrale skoraj ves takrat z zasneževanjem pridelan sneg, soočajo s precejšnjim izpadom prihodka. Razmere ocenjujejo kot naravno katastrofo, na katero nimajo vpliva, in od države pričakujejo državno pomoč, česar pa država za zdaj ne obljublja.