Kot je v utemeljitvi nagrade poudarila predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, etiopski premier nagrado prejme za svoja “prizadevanja za mir in mednarodno sodelovanje, še posebej za odločno in odločilno pobudo za reševanje spora o meji s sosednjo Eritrejo”. Nagrada je po njenih besedah tudi priznanje vsem drugim, ki si prizadevajo za mir in spravo v Etiopiji ter na vzhodu in severovzhodu Afrike.

Pojasnila je še, da je Abiy Ahmed, aprila lani, ko je postal premier, dal jasno vedeti, da želi oživiti mirovne pogovore z Eritrejo. V tesnem sodelovanju z eritrejskim predsednikom Isaiasom Afewerkijem je kmalu oblikoval osnovna načela mirovnega sporazuma za končanje dolgoletnega zastoja v odnosih med državama, ki niso bili ne vojna, ne mir. Za preboj je bila pomembna tudi odločitev, da brezpogojno sprejme odločitev mednarodne komisije za meje iz leta 2002.

Nobelov odbor upa, da bo mirovni sporazum prispeval k pozitivnim spremembam za prebivalce Etiopije in Eritreje. Čeprav v Etiopiji ostaja še veliko dela, je Abiy Ahmed sprožil pomembne reforme, ki številnim dajejo upanje za boljše življenje in lepšo prihodnost, še piše v utemeljitvi odločitve za letošnjega nagrajenca.

Na morebitne pomisleke, da je zdaj še prezgodaj za nagrado, je predsednica Nobelovega odbora dejala, da njegova prizadevanja že zdaj zaslužijo priznanje in potrebujejo spodbudo. Nagrada bo po njenih besedah prispevala h krepitvi bratstva med državami v regiji.

Dobitnik bo nagrado prejel na slovesnosti v Oslu 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrada znaša devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov).

Lani sta Nobelovo nagrado za mir dobila zdravnik iz Konga Denis Mukwege in iraška aktivistka Nadia Murad.