Povprečen Slovenec lani zavrgel kar 68 kilogramov hrane, kar je še več kot leto prej

V Sloveniji je v letu 2018 nastalo skoraj 139.900 ton odpadne hrane, kar pomeni 68 kilogramov na prebivalca oziroma štiri kilograme več kot leta 2017. Polovica je je nastalo v gospodinjstvih. Odpadna hrana je sicer predstavljala 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov, je danes objavil državni statistični urad.

Kot so opozorili statistiki, bi bila količina odpadne hrane lahko precej manjša, “če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki”.

Po njihovi oceni je bilo namreč med odpadno hrano 38 odstotkov užitnega dela, to količino pa bi lahko “z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili”. 62 odstotkov odpadne hrane so bili medtem neužitni deli, denimo kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine in podobno.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi lani več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, in sicer 52 odstotkov ali skoraj 73.200 ton. Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, denimo v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.

Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe.

Malo manj kot desetina (okoli 10.800 ton) odpadne hrane pa je nastala pri proizvodnji hrane, pri čemer ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

V vseh omenjenih dejavnostih je lani količinsko nastalo več odpadne hrane kot leto dni pred tem: v gospodinjstvih za osem odstotkov več, v gostinstvu in drugih dejavnostih, kjer se streže hrana, za skoraj štiri odstotke več, v distribuciji in trgovini z živili za skoraj pet odstotkov več in v proizvodnji hrane za tri odstotke več.

“Upoštevati pa je treba, da je bila količina odpadne hrane v letu 2018 glede na leto 2017 večja predvsem zato, ker je bila tudi količina v letu 2018 zbranih biorazgradljivih odpadkov v okviru javnega odvoza večja kot v letu 2017,” so izpostavili na statističnem uradu.

Hrana, ki so jo lani zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.

Največja količina odpadne hrane, ki je v letu 2018 končala v sistemu ravnanja z odpadki, 48 odstotkov, je bila predelana v bioplinarnah, 29 odstotkov je bilo predelane v kompostarnah, 21 odstotkov pa je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane.

Po letu 2015 je namreč treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.

Dva odstotka odpadne hrane se je lani obdelalo z drugimi načini obdelave (na primer sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave).

Povezane teme

odpadki, Slovenija, zavržena hrana
Aktualno
okužbe po občinah

Valicon: Slovenci vse bolj pesimistični glede prihodnosti

Osebno doživljanje trenutnih razmer v zvezi s širjenjem novega koronavirusa in življenjem v novih razmerah je na najnižji ravni od začetka raziskave marca letos. Kot je pokazala raziskava Valicona, ljudje ugotavljajo, da bodo razmere trajale še kar nekaj časa, dve petini pa jih meni, da so ukrepi za zajezitev širjenja okužbe premalo strogi.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Na Hrvaškem priprli 21-letnega Slovenca zaradi posedovanja orožja, v avtomobilu so našli kalašnikovko AK-47 in strelivo

Hrvaški policisti so med nadzorom prometa na območju Buzeta v hrvaški Istri v ponedeljek zgodaj zjutraj ustavili avtomobil s slovenskimi registrskimi oznakami, ki ga je vozil 21-letni slovenski državljan. V avtomobilu so našli kalašnikovko AK-47 in strelivo. Mladeniča so kazensko ovadili in danes prepeljali v pripor v Pulju.