Za alpske skupnosti je pomemben vir identitete tudi prehranska dediščina. Da bi dediščino ohranjali in jo uporabili pri promociji ter razvoju, se je 14 partnerjev iz šestih držav leta 2016 lotilo projekta AlpFoodway. Pri projektu je sodelovala tudi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (Ragor), za pilotno območje v Sloveniji pa so izbrali Rateče.

V okviru projekta, ki se je zaključil oktobra lani, so izdelali publikacijo o prehranski dediščini Rateč, v treh gostilnah v Ratečah pa je na razpolago poseben tradicionalni meni – rateška južna, sestavljena iz tipičnih rateških sestavin. Navdušenje nad tradicionalno rateško kuhinjo se je pokazalo tudi na zaključnem dogodku projekta v Milanu, kjer so prav rateški krapi, kot je povedal direktor Ragorja Mark Toplak, doživeli izjemen odziv.

Odziv na projekt je bil odločen tudi s strani lokalnega prebivalstva, zato so se v Ragorju odločili, da bodo idejo razširili na širše območje zgornje Gorenjske. Izbrali so slogan Kuham domače in se lotili priprave novih delavnic, prek katerih starejše gospodinje prenašajo svoje kuharsko znanje na mlajše generacije. Te so del hitrega življenjskega tempa, a se želijo vrniti nazaj k dediščini, tudi kar se tiče prehrane.

Tako so lansko jesen že začeli izvajati medgeneracijske kuharske delavnice na območju celotne Zgornjesavske doline in na območju radovljiške občine, s katerimi bodo po pozitivnem odzivu še nadaljevali. Izdelujejo tudi elektronske knjižnice receptov, delavnice pa naj bi začeli izvajati še v jeseniški občini, ki je prav tako pokazala interes za takšen projekt, je pojasnil Ambrož Černe iz Ragorja.

Namen teh aktivnosti je ohraniti prehransko dediščino in prenesti kuharska znanja s starejših na mlajše generacije. Zato v okviru projekta skušajo raziskati lokalno kulinariko, identificirati značilne jedi in nosilce prehranske dediščine. Prvi ožji cilj je elektronska izmenjava receptov, v prihodnje pa želijo podobno kot v Ratečah vzpostaviti tudi sodelovanje z gostinci.

Na podlagi prvih ugotovitev so pripravili že prve delavnice, med katerimi so bile delavnice peke potice, kruha in medenih peciv. Bolj neznane kulinarične posebnosti pa so spoznali denimo v Kropi, kjer so kuhali kroparsko žonto in sladkulco. To sta enolončnica iz telečjih jeterc in pleten sladek kruh.