Slovenija bi po predlogu komisije morala vrniti skoraj pet milijonov evrov kmetijskih sredstev

Slovenija bi morala v okviru postopka revizije izvajanja podpor na površino za obdobje 2015 – 2018 v okviru skupne kmetijske politike EU po predlogu Evropske komisije vrniti skoraj pet milijonov evrov. Slovenija se s tem ne strinja, zato bo predlagala spravni postopek za zbližanje stališč s komisijo, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Evropska komisija skladnost izvajanja skupne kmetijske politike EU s predpisi preverja periodično z naknadnimi revizijskimi pregledi in pogosto državam naloži vračilo sredstev. V Sloveniji je tako avgusta 2018 potekala revizija izvajanja neposrednih plačil na površino v Sloveniji v letih od 2015 do 2018.

Pod lupo revizorjev se je znašlo okoli 500 milijonov evrov izplačanih sredstev EU oziroma skoraj 99 odstotkov razpoložljivih sredstev v štiriletnem obdobju, ki jih je vsako leto prejelo približno 56.000 kmetijskih gospodarstev, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Revizija je po njihovih pojasnilih podrobno pregledala vse elemente dodelitve neposrednih plačil na površino in s tem posredno revidirala tudi plačila na površini v okviru razvoja podeželja.

Na ministrstvu zagotavljajo, da je bil pomemben del revidiranih plačil zaprt brez pripomb, komisija pa vendarle predlaga finančni popravek v višini 4,99 milijona evrov, kar predstavlja en odstotek revidiranega skupnega zneska izplačil.

Ta popravek se nanaša predvsem na dodelitev podpor na kmetijah, na katerih je po roku za oddajo letne zbirne vloge prišlo do spremembe nosilca kmetije in so bile podpore izplačane novemu nosilcu.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da Slovenija kmetijo obravnava celovito, zato v skladu z zakonom o kmetijstvu nov nosilec kmetije prevzame od prejšnjega nosilca kmetije pravice in obveznosti. Čeprav Slovenija tako ravna že vrsto let in v dosedanjih revizijah ni bilo pripomb, so revizorji zdaj mnenja, da gre za neskladnost s predpisi EU, razen v primerih smrti.

Ker Slovenija ocenjuje, da nacionalne pravne norme niso v nasprotju s pravom EU, se je ministrstvo odločilo, da bo predložilo zahtevek za spravni postopek, ki je namenjen zbližanju stališč komisije in revidiranih članic EU. Če bo kljub temu postopku izdan sklep o omenjenem finančnem popravku, lahko slovenski organi vložijo tožbo na Sodišče EU, so dodali na ministrstvu.

Povezane teme

Evropska komisija, kmetijska sredstva, Slovenija
Aktualno

Raziskava: Le dobra četrtina hodi v službo kot običajno

V času ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa le dobra četrtina Slovencev hodi v službo kot običajno. Podoben je delež tistih, ki delajo od doma, na čakanju doma je ena šestina. Dobra polovica jih meni, da koronavirus predstavlja veliko tveganje tako za njihovo službo kot za obstoj podjetja, kjer so zaposleni, kaže raziskava družbe Aragon.

Aktualno
okužbe po občinah

Javnomnenjska raziskava pokazala: Optimizem med Slovenci glede obvladovanja epidemije novega koronavirusa oz. bolezni covid-19 se krepi

Optimizem med Slovenci glede obvladovanja epidemije novega koronavirusa oz. bolezni covid-19 se krepi, izhaja iz podatkov rednega merjenja javnega mnenja, ki ga izvaja družba Valicon. 89 odstotkov vprašanih tako meni, da gredo zadeve v Sloveniji na bolje ali precej na bolje. Ob zaskrbljenosti za zdravje ni zaznati velikih skrbi za delovna mesta.

Aktualno

Vsi doslej umrli s covidom-19 v ljubljanskem UKC starejši od 60 let in s pridruženimi boleznimi, okuženih 33 zaposlenih

Vsi umrli s covidom-19 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so bili starejši od 60 let in s pridruženimi drugimi boleznimi, je v izjavi za medije pojasnila Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Prisotnost novega koronavirusa so dokazali pri 33 zaposlenih, večina se jih je okužila v domačem okolju.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Slovenija le delno samooskrbna s hrano, a lakote se ni bati

Samooskrba s hrano je pomembno vprašanje ob pandemiji koronavirusa, v času zapiranja meja in izrednih razmer v mnogih državah. Slovenija ni v celoti samooskrbna, temveč je samooskrbna le v nekaj kategorijah agroživilskih proizvodov. Strokovnjaki menijo, da prostor za spremembe na bolje je, a pridelave ni smiselno povečevati za vsako ceno.