Nizke temperature, mrzel veter in ponekod celo sneg v teh dneh na nekaterih območjih Slovenije že povzročajo škodo na kmetijskih površinah

Kot je za STA povedala Dušica Majer iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, bodo največ škode utrpeli sadjarji, saj so nekatere vrste, ki so v polnem cvetu, že precej poškodovane.

Na severovzhodu Slovenije so ponekod temperature padle tudi na tri stopinje pod ničlo, ob tem pa je v torek in danes ponoči pihal močan hladen veter, ki je dodatno hladil zrak in izsušil površino tal. Takšne razmere so ponekod povzročile škodo na sadnem drevju, zaradi pomanjkanja padavin in vetra pa je že nastopila pomladanska suša.

Kot je za STA povedal direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek, imajo pri njih skoraj tisoč hektarjev intenzivnih nasadov koščičastega sadja, jablan in hrušk, največjo škodo pa trenutno ocenjujejo pri breskvah, marelicah in hruškah, kjer vegetacija traja dlje.

Po njegovih besedah trenutno težko govorijo o odstotkih, saj je škodo najlažje oceniti prvi ali drugi dan po otoplitvi, ko se bolje vidi, kateri cvetovi so pomrznili. Specifika tega vremena je, po njegovem, da bodo najbolj prizadete najboljše lege.

Pri jablanah bo morda več težav pri zgodnejših sortah, pri vinogradniških površinah pa za zdaj ocenjujejo, da večje škode ne bi smelo biti, saj trta še ni v fazi, ko bi bila najbolj občutljiva. Izjemoma morda le pri kakšnih zgodnjih sortah, kot je rumeni muškat, a to bodo po besedah Reberniška lažje ocenjevali naslednji teden.

Ker je sadno drevje na območju Gorenjske še v zgodnejših razvojnih fazah, večinoma v brstih, nizke temperature zaenkrat niso povzročile večje škode, večjo negotovost pa prinaša zelo hladen veter, ki lahko na nekaterih izpostavljenih legah dodatno zniža temperaturo.

Na območju Posavja z Dolenjsko in Belo krajino so se temperature že drugi dan spustile pod ledišče, temu pa se je pridružil še močan in hladen veter, ki dodatno poslabšuje razmere. Kot je za STA povedala svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andreja Brence, bi največ škode lahko bilo v višjih nasadih koščičarjev, ponekod morda celo stoodstotna.

Škodo zaradi pozebe, čeprav manjšo, je pričakovati tudi v nasadih hrušk in jablan, kako prizadeti so nasadi sadnega drevja, pa bo bolj jasno konec tedna, ko bodo višje temperature pokazale dejansko stanje.

Brencetova sicer sadjarjem svetuje, naj ne glede na pozebo nadaljujejo nego drevja. Takoj po sneženju naj nadaljujejo redno varstvo in drevju pomagajo s hranili in pri regeneraciji, je dejala.

Nekaj sadnih vrst bo zagotovo utrpelo precejšnjo škodo tudi na goriškem in obalno-kraškem območju. Pridelek marelic in breskev bi lahko bil na posameznih lokacijah več kot polovico manjši, bolje pa bodo škodo lahko tudi pri njih ocenili v naslednjih dneh.

V Vipavski dolini sicer že tri dni piha burja, kar je za rastline po eni strani tudi dobro, saj preprečuje pozebo. Kot je za STA povedala kmetijska svetovalka iz Ajdovščine Darija Marc, naj bi bile marelice manj prizadete, ker so sadovnjaki predvsem na pobočjih.

V Goriških Brdih so prizadeti predvsem sadovnjaki breskev. Po besedah kmetijskega svetovalca iz Dobrovega Matjaža Prinčiča so škodo utrpeli sadovnjaki v nižjih legah, na območjih Vipolž, Dobrovega in Neblega. Breskve v Goriških Brdih sicer predstavljajo dodaten zaslužek tamkajšnjim kmetov, izpad breskev pa bi lahko bil tudi do 90-odstoten.

Sadjarji se po besedah Majerjeve iz KGZS v teh dneh z nizkimi temperaturami spoprijemajo na različne načine, ponekod so izvajali oroševanje, drugje tudi dimljenje in ogrevanje. Večji imajo nasade zavarovane, a se v zvezi s tem pojavljajo težave.

“Ena od zavarovalnic veže zavarovanje za spomladansko pozebo na razvojno fazo, druga pa breskev in marelic ne zavaruje za spomladansko pozebo, pri jablani in hruški pa jamstvo velja šele od aprila, kar je prepozno,” pravi Majerjeva.

Kot je ob tem dodala, bodo razmere razvidne šele po otoplitvi, natančneje pa šele poleti oziroma ob obiranju. V vinogradništvu, poljedelstvu in zelenjadarstvu trenutno večje škode ni, morda deloma le na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer še niso ogrevali prostorov.

Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) ves čas spremlja stanje na terenu, skupaj z javno službo v sadjarstvu so zato na spletnih straneh že pripravili navodila, kako ravnati pred in po pozebi, v pomoč pa so tudi z individualnimi nasveti posameznim prizadetim sadjarjem.

Povezane teme

kmetijstvo, pozeba, Slovenija
Aktualno

Janša: Omejitveni ukrepi se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih pogojev začeli sproščati že s prihodnjim torkom

Ukrepi za omejevanje širjenja novega koronavirusa se bodo lahko ob izpolnitvi nekaterih nujnih pogojev začeli sproščati že od prihodnjega torka, je danes dejal premier Janez Janša. Med drugim proučujejo možnost postopnega ponovnega zagona nekaterih gospodarskih dejavnosti ter sčasoma tudi sproščanja nekaterih omejitev gibanja.

Rubrika Aktualno