Informacijska pooblaščenka kritična do Hojsevih groženj

Informacijska pooblaščenka kritična do Hojsevih groženj

V uradu informacijske pooblaščenke iz izjav ministra Aleša Hojsa sklepajo, da je policija dobila usmeritve, da vsakršno gibanje po javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. "To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice," opozarjajo.

V ponedeljek so namreč po več slovenskih mestih potekali protesti, minister za notranje zadeve Hojs pa je prek Twitterja sporočil, da je policija v Ljubljani in Mariboru popisala večje število zbranih, ki bodo tudi oglobljeni, in da bo vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo policija za identifikacijo udeležencev petkovega in ponedeljkovega shoda uporabila vse javno objavljene fotografije, tudi tiste z družbenih omrežij in iz prispevkov medijev.

V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik so danes spomnili, da lahko policija glede na zakonsko določena pooblastila med drugim uporablja tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Zakonske določbe kakršnokoli obdelavo fotografij posameznikov dopuščajo le v primeru pregona kaznivih dejanj, poleg tega pa terjajo tudi spoštovanje strogega načela sorazmernosti, so ob tem opozorili v uradu.

“Policist mora ob začetku uporabe tehničnih sredstev seznaniti navzoče osebe, da se policijski postopek oziroma javno zbiranje snema. Če okoliščine tega ne dopuščajo, jih mora seznaniti takoj, ko je to mogoče. Iz medijev pa sicer ni bilo razbrati, da bi šlo v zadnjih dneh za množične kršitve javnega reda,” so opomnili.

“V demokratični družbi je vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi, le če je nujno in potrebno,” so poudarili v uradu ter dodali, da policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na sme delovati na zalogo brez neke stopnje suma o kršitvi.

Vprašanje je po njihovem torej, ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil. “Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom,” so zapisali.

Posamezniki se v primeru suma kršitev zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in dela policije lahko obrnejo na varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom policije pri ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno varstvo. Dogajanje v zadnjih dneh lahko pod drobnogled vzame tudi varuh človekovih pravic sam, če oceni, da je to ustrezno, so še navedli v uradu informacijske pooblaščenke.

Scroll to top
Skip to content