Danes tako vrata za uporabnike večinoma odpirajo osrednje knjižnice, krajevne knjižnice bodo po besedah Vesne Horžen prišle na vrsto v drugi fazi. Ob tem je poudarila, da je vsaka knjižnica načrt odpiranja pripravila v skladu s svojimi danostmi ter navodili občinskih uprav, saj so knjižnice zavodi lokalnih skupnosti.

V Združenju splošnih knjižnic pa so pripravili usmeritve, ki jih je nadgradil in dopolnil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Posredovali so jih vodstvom knjižnic, da jih smiselno uporabijo v skladu s specifikami posameznih knjižnice.

V knjižnicah, ki vrata za uporabnike odpirajo danes, sta zaenkrat po besedah Vesne Horžen možna le vračilo in izposoja vnaprej naročenega gradiva pri pultu. Uporabniki zaenkrat še ne morejo sami izbirati gradiva med policami, kdor ne ve, kaj bi bral, pa lahko izbiro knjig zaupa knjižničarju.

Takoj ko bo možno, bodo za uporabnike ponovno odprli tudi manjše enote. Kot zadnje bodo na pot ponovno poslali bibliobuse, saj je njihova kvadratura manjša kot 20 kvadratih metrov. Tudi pri krajevnih knjižnicah je sicer ponovno odpiranje odvisno od njihove velikosti in pa od razpoložljivega kadra, je poudarila. Tretja faza pa bo po njenih besedah ponovna vzpostavitev različnih dejavnosti v knjižnicah.

Ker se bodo knjižnice odpirale v skladu s svojimi specifikami, uporabnike opozarja, naj spremljajo spletne strani svojih knjižnic, kjer bodo objavljeni tudi novi odpiralni časi objavljeni. Slednje bodo prilagajali razpoložljivemu kadru, bodo pa, kot je poudarila, storili vse, da bodo šli uporabnikom čim bolj nasproti. Še naprej bodo poskrbeli tudi za ranljive skupine, ki jim bodo pošiljali ali dostavljali gradivo na dom.

V skladu z navodili NIJZ je sicer tudi v knjižnicah tako za zaposlene kot uporabnike oz. obiskovalce obvezna uporaba zaščitnih mask in razkuževanje rok, vstopajo pa lahko le zdrave osebe, brez znakov okužbe dihal. Vrnjeno gradivo pa bo moralo v knjižnicah teden dni odležati v karanteni, šele po tem bo ponovno na voljo drugim bralcem.