Janša: Vlada ne načrtuje bistvenih rezov v prejemke ljudi

Janša: Vlada ne načrtuje bistvenih rezov v prejemke ljudi

Država po besedah premierja Janeza Janše nima toliko denarja, da bi lahko plačala ves izpad zaradi epidemije novega koronavirusa. "Kar lahko naredimo, je, da blažimo posledice epidemije in ohranjamo potenciale. In to vlada dela," je danes dejal v DZ in zatrdil, da vlada ob tem "ne načrtuje bistvenih rezov v prejemke ljudi".

Janša je dejal, da so protikoronski paketi namenjeni blaženju posledic koronavirusa. Vlada pa je pripravila predlog zakona o odpravljanju ovir za pomembne investicije, ki je eden od ključnih ukrepov za to, da bo Slovenija lahko ohranila potenciale, na katerih bo v prihodnosti rasla.

“V Sloveniji po podatkih gospodarskega ministrstva stoji 400 investicij oz. projektov,” je opozoril Janša in dodal, da jih ima kar nekaj od teh prostor, zagotovljene vire financiranja, kupce za produkte, a stojijo, ker ima Slovenija največ predpisov na prebivalca.

Jani Möderndorfer (LMŠ) je v poslanskem vprašanju premierju med drugim izpostavil, da vlada povečuje izdatke za dve milijardi evrov, da se javni dolg povečuje za 16 odstotnih točk, da se povečuje brezposelnost in izguba v zdravstveni blagajni, zato so ga zanimali ukrepi v proračunu.

“Računamo, da bo to, če te projekte zaženemo, vplivalo na gospodarsko rast v odstotkih, ne desetinkah, ne da bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva z zadolževanjem. Računamo, da bomo z odpravo birokratskih zadev bistveno pospešili rast prihodnje leto,” je ocenil Janša.

To bo ugodno tudi za proračun. Pri izdatkih za investicije v zdravstvo, ki so nujno potrebne, pa Slovenija računa na sredstva v naslednjem evropskem proračunu, predvsem iz sklada za obnovo. “Delamo na tem, da si bomo izpogajali čim več sredstev,” je zagotovil.

Janša je zavrnil navedbe Janija Prednika (SD), da vlada v protikoronskih zakonih ni upoštevala predlogov ljudi in da ni vodila ustreznega dialoga. Dejal je, da je bilo pomoči deležnih 1,3 milijona ljudi in da bi bilo brez ukrepov bistveno več brezposelnih.

Je pa ocenil, da bo tudi po sprejemu tretjega protikoronskega zakona “ostalo še nekaj segmentov, ki jim bo treba posvetiti posebno pozornost”. A za to mora vlada imeti “čisto sliko”, kar pričakuje konec junija. “Zdaj skušamo pomagati, da pride pomoč do ljudi in gospodarstva. Če živi osnovna turistična dejavnost, živi še marsikaj, ponekod cele regije,” je menil.

V odgovoru na poslansko vprašanje Marka Pogačnika (SDS) o nadaljnjih ukrepih pa je Janša izpostavil, da se mora Slovenija priključiti zelenemu programu Evropske komisije za pomoč pri okrevanju gospodarstva. “Z njim se bo k prestrukturiranju skušalo spodbuditi tiste, ki so bili na razpotju že pred samo epidemijo,” je orisal.

Kot je ponazoril, v Sloveniji več kot 1000 podjetij sodeluje z evropsko ali svetovno avtomobilsko industrijo. V naporih za subvencioniranje nakupov hibridnih in električnih vozil posameznih držav se bo pokazala zahteva za masovno prestrukturiranje. “Vlada namerava izrazito podpreti te reformne ukrepe za prestrukturiranje, ker je to prihodnost,” je poudaril.

Vlada v tretjem paketu vzpostavlja možnost dodatnega kreditiranja prek SID banke za prestrukturiranje v avtomobilski industriji, te programe se bo v prihodnje širilo na vse, ki bodo izpolnjevali pogoje iz načrta zelenega programa. “Ključno je, da ustvarjamo okolje za podjetništvo. Zato je vlada ustanovila strateški svet za debirokratizacijo, ki bi odpravil bistveno število ovir, ki dušijo predvsem male podjetnike, že do konca tega leta,” je sklenil Janša.

Scroll to top
Skip to content