Washington je do petka zvečer premogel le en spomenik poraženi strani v državljanski vojni – spomenik pesniku, pravniku, prostozidarju in častniku konfederacijske vojske Albertu Piku. V petek zvečer so ga protestniki potegnili s piedestala z vrvmi in ga nato zažgali.
Podiranje spomenikov konfederaciji in osebnostim, ki jih imajo protestniki za rasiste, je v ZDA postalo del protestov proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi po smrti Georgea Floyda v Minneapolisu 25. maja. Varni niso več niti spomeniki “kolonizatorjem”, celo odkritelju Novega sveta, morjeplovcu Krištofu Kolumbu.
Ponekod spomenike odstranjujejo protestniki, drugje se za to odločijo oblasti same, da ne bo nasilja, saj so se začeli belci po jugu organizirati v bran spomenikom družbeni ureditvi, ki je dovoljevala lastništvo nad sočlovekom samo zaradi drugačne barve kože. Spomenike konfederaciji intenzivno brani tudi predsednik ZDA Donald Trump, ker so pri srcu njegovim volivcem.
Po zrušitvi spomenika Piku v Washingtonu je Trump tvitnil, da policija prestolnice ne opravlja svojega dela, ker so policisti mirno opazovali rušenje in zažiganje spomenika. Trump je tvitnil zahtevo po takojšnji aretaciji rušilcev spomenika, rušenje pa je označil za sramoto za ZDA.
V petek sta padla tudi dva konfederacijska spomenika v prestolnici Severne Karoline Raleigh. Protestniki so kipa odvlekli do uličnih svetilk in ju obesili, podobno kot so to počeli belci na jugu ZDA s temnopoltimi do konca državljanske vojne in potem še dolga leta po njej. V Atlanti so enega od takih spomenikov odstranili že v četrtek, da ne bi bilo protestov za juneteenth.
