Na današnjih pogovorih na daljavo bodo poleg trojice sprtih držav sodelovali še voditelji Demokratične republike Kongo, Kenije, Malija in Južne Afrike, ki trenutno predseduje Afriški uniji. Srečanje na daljavo naj bi spremljali tudi opazovalci ZDA, EU in Svetovne banke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Največji afriški jez je Etiopija zgradila na Modrem Nilu, državi pa naj bi zagotovil oskrbo z električno energijo. Je namreč del projekta največje hidroelektrarne v Afriki, s katero želi Etiopija za več kot dvakrat povečati svojo proizvodnjo elektrike in postati njen velik izvoznik. To bi v državi tudi zmanjšalo hudo revščino in pospešilo razvoj.

Egipt in Sudan, ki ležita nižje ob afriškem veletoku, se bojita, da bosta zaradi jezu, velikega za desetino Slovenije, dobila po Nilu premalo vode in bosta tako imela težave pri oskrbi z vodo.

6600 kilometrov dolga reka Nil velja za življenjsko pomemben vir za deset držav, skozi katere teče, saj jim zagotavlja vodo in električno energijo.

Adis Abeba, Kairo in Kartum si že več kot deset let po diplomatski poti prizadevajo doseči rešitev vprašanja, ki po mnenju mnogih analitikov in politikov v sebi skriva potencial za izbruh vojne. Več krogov tristranskih pogovorov o 4,6 milijarde dolarjev (okoli 4 milijarde evrov) vrednem projektu se je končalo brez napredka.

Čas za dogovor se izteka, saj Etiopija že dlje časa načrtuje, da bo jez začela polniti z vodo ta mesec, v času deževne dobe. Egipt in Sudan prosita, da se vse tri države pred začetkom polnjenja jezu dogovorijo o tem, kako hitro naj se jez napolni, koliko vode mora Etiopija pustiti naprej in kako reševati prihodnje spore.

Neimenovani sudanski predstavnik je za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril, da je spor treba rešiti s pogajanji. “Vse države morajo imeti koristi, a ne ena na račun druge,” je dejal in dodal, da so države že rešile 90 odstotkov vprašanj, povezanih z jezom, deset odstotkov še odprtih vprašanj pa je mogoče rešiti.

Združeni narodi so Etiopijo, Egipt in Sudan pozvali, naj sodelujejo in premostijo razlike v stališčih glede projekta.

Po mnenju analitikov Mednarodnega inštituta IFIMES bi morali rešitev dolgoletnega spora iskati v nadaljevanju pogajanj pod okriljem ZDA in Svetovne banke ter v aktivni vlogi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki želi zgladiti spor in si za to zagotoviti Nobelovo nagrado za mir pred novembrskim predsedniškimi volitvami v ZDA.