Slovenski BDP v tretjem četrtletju padel za 2,6 odstotka

Slovenski BDP v tretjem četrtletju padel za 2,6 odstotka

Slovenski BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani realno zmanjšal za 2,6 odstotka, je objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni zrasel za 12,4 odstotka, v medletni primerjavi pa upadel za 2,9 odstotka. V prvih devetih mesecih je BDP medletno upadel za šest odstotkov.

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za pet odstotkov, od tega se je končno trošenje zmanjšalo za 0,3 odstotka, bruto investicije pa za skoraj petino oz. za 19,6 odstotka. Na izrazit upad bruto investicij so vplivale spremembe zalog oz. njihovo zmanjšanje, so navedli statistiki.

Izvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani zmanjšal za 9,5 odstotka. Od tega se je izvoz blaga zmanjšal za 4,6 odstotka, izvoz storitev pa za 25,8 odstotka.

Uvoz se je zmanjšal za 13,1 odstotka. Pri tem je uvoz blaga zdrsnil za 11,2 odstotka, uvoz storitev pa za 22,4 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj.

Kot so pojasnili v uradu, se je v tretjem četrtletju v okviru končnega trošenja zmanjšalo le končno trošenje gospodinjstev, in sicer za 0,9 odstotka. “To zmanjšanje je bilo manj izrazito kot v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta,” so zapisali, v prvem je bilo zmanjšanje 6,3-odstotno, v drugem četrtletju pa 17,4-odstotno.

Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu se je v tretjem četrtletju zmanjšala za šest odstotkov. K znižanju je največ prispevalo zmanjšanje izdatkov za storitve in gorivo. Izrazitejše zmanjšanje končne potrošnje je ublažilo predvsem povečanje izdatkov za trajne dobrine, ki so bili večji za 4,3 odstotka.

Končno trošenje države se je v tretjem četrtletju povečalo za 1,4 odstotka. V prvem četrtletju letos se je povečalo za 4,1 odstotka, v drugem pa upadlo za 1,1 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju zmanjšale za 1,8 odstotka. Na zmanjšanje je vplivalo zmanjšanje investiranja v stroje in opremo, tako v transportno opremo kot v druge stroje in opremo, medtem ko se je investiranje v gradbene objekte zvišalo za 2,7 odstotka.

Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju znašala 1.034.564 oseb. To je za 19.237 oseb ali 1,8 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lani. Najbolj izrazito je zaposlenost upadla v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih oz. v zaposlovalnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih.

Bruto domači proizvod (BDP) je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim upadel za 2,4 odstotka, v drugem za 13 odstotkov. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni v prvem četrtletju upadel za 4,7 odstotka in v drugem za 9,8 odstotka, v letni primerjavi pa v prvem za 3,5 odstotka in v drugem za 12,9 odstotka.

Konec prvega in začetek drugega trimesečja je gospodarstvo hromila prva ustavitev javnega življenja zaradi novega koronavirusa. V poletnem trimesečju, med julijem in septembrom, je bila večina gospodarske dejavnosti odprta. Zaradi slabšanja epidemioloških razmer se je država novembra vnovič znašla v delnem zaprtju javnega življenja.

Analitiki ocenjujejo, da padec ob koncu leta ne bo tako hud kot v drugem trimesečju. Prve celoletne ocene statistični urad sicer objavi konec februarja.

Scroll to top
Skip to content