Evropska komisija je danes Sloveniji za letos napovedala sedemodstotni padec BDP, kar je enako, kot je predvidela tudi v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast, kar je za 0,6-odstotne točke manj, kot je predvidela maja.
Učinki epidemije covida-19 se močno poznajo na državnem proračunu. Proračunski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 18,7 odstotka na 4,83 milijarde evrov. Proračun je tako v petmesečju izkazal primanjkljaj v višini okoli 1,27 milijarde evrov.
Slovenski BDP se bo po napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) letos skrčil vsaj za 7,8 odstotka, oziroma 9,1 odstotka, če bo prišlo do drugega vala epidemije.
Banka Slovenije ocenjuje, da se bo gospodarska aktivnost letos izrazito skrčila, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se razmere stabilizirale. Po osnovnem scenariju za letos pričakuje 6,5-odstoten padec BDP, v naslednjih dveh letih pa ponovno vrnitev rasti, in sicer za 4,9 oz. 3,6 odstotka.
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 2,3 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Slovenija je to četrtletje, na koncu katerega je izbruhnila epidemija koronavirusa, zabeležila manjše domače in tuje povpraševanje. Na upad BDP je imel upad domačega povpraševanja večji vpliv, je sporočil statistični urad.
Slovenija naj bi letos beležila sedemodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 6,7-odstotno rast, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo še posebej ranljiva za učinke pandemije, navaja komisija.
Pandemija novega koronavirusa svetovno gospodarstvo potiska v globoko recesijo, je v najnovejšem poročilu ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF). Globalni bruto domači proizvod (BDP) se bo letos skrčil za tri odstotke, a bi se v letu 2021 lahko povrnil k 5,8-odstotni rasti. Območju z evrom se medtem letos obeta kar 7,5-odstotni padec.
Italijansko gospodarstvo se bo glede na trenutno dogajanje ob pandemiji novega koronavirusa letos skrčilo za šest odstotkov, ocenjujejo ekonomisti osrednje italijanske gospodarske zbornice Confindustria. “Nikoli v zgodovini republike se nismo znašli pred tako velikimi razsežnostmi zdravstvene, socialne in gospodarske krize,” opozarjajo.
Cena, ki jo bo zaradi pandemije koronavirusa plačalo slovensko gospodarstvo, bo po ocenah Banke Slovenije najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. Medletni padec bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi po ocenah centralne banke letos znašal med šest in 16 odstotki.
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v standardih kupne moči (PPS), je leta 2018 dosegal 87 odstotkov povprečja EU, kar je dve odstotni točki več kot v 2017. Zahodna Slovenija je dosegla 105 odstotkov povprečja, Vzhodna Slovenija pa 72 odstotkov, je razvidno iz podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.
Evropska komisija je za letos in prihodnje leto napoved gospodarske rasti v Sloveniji ohranila pri 2,7 odstotka. Za lani je oceno rasti BDP v primerjavi z lansko jesensko napovedjo poslabšala za 0,1 odstotno točko na 2,5 odstotka. “Izvoz se bo po pričakovanjih umirjal, uvoz, spodbujen z domačim povpraševanjem, pa ostal trden,” je ocenila komisija.
Slovenski BDP je bil v drugem četrtletju za 2,5 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih se je medtem BDP glede na prvo četrtletje povečal za 0,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,6 odstotka, je objavil statistični urad.
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 3,2 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem okrepil za 0,8 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 3,7 odstotka.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ni spremenila gospodarske napovedi za Slovenijo. Tako kot novembra tudi zdaj pričakuje, da se bo slovensko gospodarstvo letos okrepilo za 3,3, v letu 2020 pa za 2,8 odstotka. Je pa znižala napoved gospodarske rasti za celotno območje svojega delovanja, in sicer za 0,3 odstotne točke na 2,3 odstotka.
V obdobju 2003-2017 je BDP na prebivalca v Sloveniji zrasel za 41 odstotkov, je izpostavila Evropska komisija v gradivu, ki ga je objavila pred 15. obletnico velike širitve. Med letoma 2004 in 2020 je bilo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v Sloveniji za 9,2 milijarde evrov naložb, še poudarjajo v Bruslju.
Država je lani ustvarila presežek v javnih financah. Ta je znašal 303 milijone evrov ali 0,7 odstotka BDP. Dolg se je znižal za 3,9 odstotne točke in konec lanskega leta znašal 32,23 milijarde evrov ali 70,1 odstotka BDP, je danes objavil statistični urad.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je znižal napoved letošnje gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 3,4-odstotno rast BDP, potem ko je v jesenski napovedi, na kateri je temeljila tudi priprava rebalansa letošnjega proračuna, pričakoval 3,7-odstotno rast. Napoved za 2020 je znižal s 3,4 na 3,1 odstotka.