Evropski poslanci na različnih bregovih glede slovenskih medijev in internacionalizacije tega vprašanja

Evropski poslanci na različnih bregovih glede slovenskih medijev in internacionalizacije tega vprašanja

Za Milana Zvera (EPP/SDS) je, ko govorimo o slovenskem medijskem prostoru, poglavitna težava njegova "izrazita asimetrija". Ljudmila Novak (EPP/NSi) predvsem obžaluje, da svojih težav ne znamo reševati doma. Irena Joveva (Renew/LMŠ) za razliko od Romane Tomc (EPP/SDS) verjame, da bo razprava na to temo v Evropskem parlamentu pokazala pravo sliko.

Velik del današnjega virtualnega pogovora z evropskimi poslanci iz Slovenije, ki ga je pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta prihodnji teden pripravilo predstavništvo parlamenta v Sloveniji, je bil namenjen položaju slovenskih medijev in dejstvu, da se z njim zadnje čase vse aktivneje ukvarja tudi Evropska unija.

Že danes se bodo z razmerami v Sloveniji tako seznanili v skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, v sredo pa bodo nato vladni poskusi utišanja svobodnih medijev na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji še predmet razprave na plenarnem zasedanju parlamenta.

Mnenja štirih evropskih poslancev, ki so sodelovali na današnjem pogovoru, glede tega, ali je položaj na slovenski medijski sceni res tako neznosen, da se mora z njim ukvarjati EU, so pričakovano precej različna.

Za Zvera svoboda medijev pri nas ni vprašljiva in po njegovem ni nobenega razloga, da bi nas zaradi tega “dajali na pranger”. Ključen problem po njegovem pa je “izrazita asimetrija v medijskem prostoru”, zaradi katere v Sloveniji ni zagotovljena pravica biti objektivno informiran. To je podkrepil s podatkom, da je kar 80 odstotkov slovenskih medijev protivladnih in kritizirajo sedanjo desno vlado.

Tako Zver kot Tomčeva verjameta, da so za internacionalizacijo tega vprašanja oziroma njegov izvoz na evropski parket krivi predvsem “slovenski levičarji”, vključno z evropskimi poslanci. Kot se je med drugim izrazila Tomčeva, ima Slovenija “zelo organizirane prišepetovalce z leve strani, ki radi vse nosijo v Bruselj in tam blatijo vlado”.

Oba bi z odprtimi rokami pozdravila celovito, poglobljeno, na dejstvih utemeljeno preiskavo razmer v Sloveniji s strani pristojnih institucij EU, vključno z morebitno misijo ugotavljanja dejstev, h kateri je Bruselj nedavno pozval premier Janez Janša. Kot verjameta, bi namreč takšen nadzor na koncu pripeljal do resnice in ne laži.

Tomčeva je obenem opozorila, da so priprave na današnjo razpravo v skupini Evropskega parlamenta potekale za zelo zaprtimi vrati, skrivnostno. Glede sredine razprave na plenarnem zasedanju pa se boji, da na njem verjetno ne bo dovolj časa za predstavitev celovite slike stanja na področju medijev v naši državi.

Joveva je medtem ponovila, da internacionalizacija “ni naše maslo”, ampak je v prvi vrsti “posledica dejanj premierja in morda še v večji meri nedejanj koalicijskih partnerjev SDS”. Očitno so pristojni ugotovili, da so zadeve ušle iz rok in da je razprava na evropskem parketu potrebna, tudi v luči prihajajočega predsedovanja Slovenije EU.

Za razliko od kolegov iz SDS Joveva verjame, da bo današnja razprava v parlamentu “prikazala pravo sliko”. “Zelo podcenjujoče je misliti, da kolegi v Evropskem parlamentu ne vedo, za kaj dejansko gre,” je poudarila in dodala, da stvari “zelo dobro poznajo, tudi brez nas”, navsezadnje pa veliko izvedo že, če odprejo Twitter.

Sporočilo Novakove je bilo medtem predvsem eno: obžalovanje, da se je ta borba iz Slovenije prenesla na evropsko raven, saj bo to nenazadnje škodovalo nam samim in naši državi. Pri tem je opozorila tudi na nevarnost morebitnih težav pri črpanju evropskih sredstev, še posebej iz sklada za okrevanje, ki so pogojeni s spoštovanjem vladavine prava. Zato poziva vse, da “se vzamejo v roke” – tako slovenske medije, leve in desne, kot tudi premierja, od katerega pričakuje “državotvornost, več spravljivosti in manj spornih tvitov”.

Sama v sredini razpravi ne namerava sodelovati, sta pa Zver in Joveva potrdila, da sta se že prijavila k besedi, a zaenkrat še ni znano, kdo vse bo prišel na vrsto.

Novakova sicer meni, da ni v interesu EU, da bi se ukvarjala s Slovenijo, če to ne bi bilo potrebno, saj ima že dovolj drugih težav – “a določeni kriteriji preprosto morajo veljati in medijska svoboda je eden od temeljev demokracije”.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content