Raziskava potrdila: Ljudje vse manj upoštevajo ukrepe in vse manj verjamejo, da lahko cepivo pripomore k zajezitvi pandemije

Raziskava potrdila: Ljudje vse manj upoštevajo ukrepe in vse manj verjamejo, da lahko cepivo pripomore k zajezitvi pandemije

V zadnjih dveh delih raziskave NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi upada upoštevanje večine ukrepov za preprečitev prenosa okužbe. Najnižji doslej pa je delež tistih, ki menijo, da lahko cepivo pripomore k zajezitvi pandemije. K temu je verjetno prispevala tudi začasna ustavitev cepljenja s cepivom AstraZenece, navajajo v poročilu.

Raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA so na Nacionačnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) začeli decembra lani med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev.

V tokratnem, osmem delu raziskave, ki je potekal od 12. do 15. marca, sta sodelovali 1002 osebi. Velika večina jih je navajala, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa okužbe z novim koronavirusom. Med ukrepi so v največji meri upoštevali pravilno higieno kihanja in kašljanja ter uporabo zaščitne maske v javnosti (po več kot 90 odstotkov), najmanj pa so upoštevali razkuževanje površin in ostajanje doma (po okoli 56 odstotkov).

Kot so navedli v poročilu raziskave, je bila uporaba maske v javnosti v vseh delih raziskave najbolj upoštevan ukrep. V zadnjih dveh delih raziskave je opaziti upad upoštevanja večine ukrepov, z izjemo upoštevanja zračenja prostorov večkrat na dan. “To bi lahko deloma pripisali višanju deleža prebivalcev, ki so že preboleli ali bili cepljeni proti covidu-19, pa tudi temu, da je število na novo okuženih oseb v državi začelo upadati, ukrepi pa so se začeli sproščati, kar je verjetno vplivalo na zmanjšano previdnost pri ljudeh. Zaradi prihajajočih toplejših dni pa imamo več možnosti za redno zračenje prostorov, kar je verjetno prispevalo k upoštevanju tega ukrepa,” so pojasnili.

Kljub zmanjševanju deleža oseb, ki so ukrepe upoštevale v zadnjih sedmih dneh, pa skozi vse dele raziskave ostaja stabilen delež oseb, ki bi se zagotovo testirale, če bi bile v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na koronavirusno okužbo, so navedli.

Anketirance so spraševali tudi glede podpore trenutno veljavnim ukrepov. Ukrep obveznega nošenja mask na zunanjih površinah, ko ni mogoče zagotoviti zadostne medosebne razdalje, podpira skoraj 54 odstotkov, le 24 odstotkov pa jih je podprlo omejitev gibanja ponoči. Obema ukrepoma sicer v primerjavi s prvim delom raziskave podpora upada.

Redno testiranje učiteljev in vzgojiteljev je sicer v zadnjem delu raziskave podprla približno polovica anketirancev, redno testiranje zaposlenih v trgovinah in storitvenih dejavnostih pa okoli štiri četrtine.

Pri sproščanju ukrepov je okoli 85 odstotkov vprašanih podprlo odprtje šol za vse osnovnošolce in dijake, okoli 80 odstotkov pa odpravo prepovedi prehoda občinskih meja. Več kot 80 odstotkov jih je bilo naklonjenih tudi odprtju fakultet za vse študente, več kot 55 odstotkov pa uvedbi nadzora nad izvajanjem karantene na domu.

Da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije, meni 60 odstotkov vprašanih. Ta delež je najnižji v primerjavi s preteklimi sedmimi deli raziskave, ko je bil vedno višji od 64 odstotkov in je presegel tudi 70 odstotkov. Mlajši so sicer v primerjavi s starejšimi bolj skeptični glede cepiva. Da se bodo cepili, ko bo cepivo zanje na voljo, je tokrat odgovorilo okoli 49 odstotkov vprašanih. Po podatkih iz poročila tudi sicer namero za cepljenje izraža približno polovica vprašanih.

V osmem delu raziskave je približno tretjina vprašanih navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj telesno dejavna kot pred pandemijo, slaba petina jih je jedla več nezdrave hrane, približno 17 odstotkov je kadilo več, približno devet odstotkov pa pilo več alkohola. Kot so navedli v poročilu, so v zadnjih dveh delih raziskave opazne spremembe proti bolj zdravemu življenjskemu slogu. Te bi lahko po njihovih navedbah pripisali podaljšanemu dnevu, izboljšanju vremena in boljšim možnostim za gibanje v naravi ter zimskim počitnicam, pa tudi delnemu sproščanju ukrepov, ki so omogočili večjo mobilnost ljudi in postnemu času.

Najbolj brano

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content